»Znanje je trajno, ko je otrok njegov ustvarjalec.«

Na današnji okrogli mizi o »Negativnih socialnih in psihofizičnih posledicah pouka na daljavo«, ki so se je udeležili Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ, dr. Jure Gašparič, nekdanji državni sekretar na MIZŠ, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino, doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na UPR, Marjeta Podgoršek Rek – profesorica geografije in zgodovine, David Kukovica, diplomant športne vzgoje, trener, profesionalni športnik in Lidija Divjak Mirnik, poslanka LMŠ, so se prisotni strinjali, da je šolanje na daljavo na osnovnošolcih, dijakih in študentih pustilo velike posledice – tako socialne kot psihofizične, ki se kažejo že danes, še bolj pa bodo vidne v prihodnosti.

»Politika mora na področju šolstva in športa prisluhniti stroki.«

Predsednik stranke je v uvodu poudaril, da želijo v LMŠ poiskati predvsem rešitve, kako naprej. Ob tem je dodal: »Pomembno je, da imamo čim več odgovorov na aktualne probleme, kar pa ne moremo storiti brez pomoči stroke. Smo stranka, ki je odprta za različna mnenja, za sodelovanje in temu je namenjena tudi današnja okrogla miza.«

Doc. dr. Kristijan Musek Lešnik je v uvodu spomnil, da smo se v državi 20 let obnašali, da je šola samo prenašalnica znanja in informacij. »Šola je veliko več, je socialni prostor, kjer se dogaja veliko drugih stvari. Danes se srečujemo z razlikami na ravni znanja, na kar je stroka opozarjala že dalj časa. In razlike na ravni znanja med otroki se bodo še dodatno povečale, zato bo treba poiskati sistemske rešitve, kako pomagati otrokom, ki so v tem času ostali zadaj,« je še dodal. »Otroci živijo v zelo različni okoliščinah – pri tistih, ki so se že prej srečevali s stiskami, so se te samo še povečale, ker niso imeli pomoči. Leta smo govorili, da je treba na šolah okrepiti svetovalne službe, pa se na tem področju desetletje ni naredilo nič.«

Poudaril je tudi, da so naši šolarji v vrhu tistih, ki pravijo, da jih šola obremenjuje. Ob koncu je še poudaril, da je znanje trajno, ko je otrok njegov ustvarjalec.

Dr. Jure Gašparič je uvodoma spomnil, da mora biti izobraževalni sistem predvidljiv in prožen, kar je bilo vidno še toliko bolj v krizi. »Strukturni premiki, ki jih moramo v družbi narediti, čakajo tudi izobraževalni sistem. Togo dojemanje izobraževalnega sistema je zastarelo. Naš izobraževalni sistem je dober, vendar je pred velikimi izzivi,« je poudaril. »Znanje je ključni kapital, na katerem je treba graditi. Samo to lahko potegne to družbo naprej in ta prioriteta ne sme biti prepuščena samo enemu ministrstvu, sicer ne bo razvojnega preboja.«

Dr. Gašpariču je v razmišljanjih pritrdil tudi predsednik stranke in poudaril, da znanost in šolstvo ne preneseta eksperimentiranja. »Politična barva ni pomembna in nujno je treba določiti prioritete, ki bodo začrtane za več mandatov.«

Marjeta Podgoršek Rek je poudarila, da je nivo znanja v času epidemije in šolanja na daljavo nižji, da ocenjevanje povzroča stres med učenci ter, kot ostali sogovorniki pritrdila, da so razlike v znanju vedno večje.

V pogovoru so se strokovnjaki dotaknili tudi gibalnih sposobnosti otrok v času epidemije. David Kukovica je izpostavil, da je bila največja težava pri športu v času korone in treningov online tako motivacija otrok kot tudi, kasneje, motivacija trenerjev. Poudaril je, da so pri otrocih po prvem valu zaznali upad gibalnih sposobnosti za 13 %, po poletnih počitnicah pa še za dodatne tri odstotke. »Gre za rezultate testiranj iz lanskega septembra in kakšni so ti danes, lahko samo ugibamo. Otroci so zaradi tega, ker so manj gibalno aktivni, manj uspešni tudi na učni ravni, » je še dodal.

»Znanje je ključni kapital, na katerem je treba graditi.«

Na vprašanje, ali je bilo kaznovanje mariborskih dijakov primerno, se je odzval tudi predsednik stranke LMŠ in spomnil, da otroci niso izvajali »lumparij«, ampak so želeli iti nazaj v šolo. »Prišli smo do te točke, ko otroci sami dojamejo, da nič ne more nadomestiti šole v živo. Če so protestirali za svojo pravico, je to slaba popotnica, da se kaznujejo.«

Marjan Šarec je ob koncu še spomnil, da moramo v tem trenutku pripraviti državo na čas po Covidu-19. »Politika mora na področju šolstva in športa prisluhniti stroki. Imamo zmotno prepričanje, da je politik tisti, ki mora vse vedeti in vse znati. Osnova je, da politika prepozna moč dialoga, sodelovanja in prepusti tistim ljudem, ki znajo, da to tudi uresničijo.«