Zagon lesnopredelovalne industrije mora biti eden ključnih strateških gospodarskih interesov – tako za zaposlovanje kot za dvig dodane vrednosti

V LMŠ smo zahtevali nujno sejo parlamentarnih odborov za gospodarstvo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ima zaradi svojega lesnega bogastva neizmerne možnosti za preusmeritev gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov, ki omogočajo energetsko samooskrbo, okolju prijazno zeleno industrijo ter nova delovna mesta

Slovenija ima največji letni prirast lesa na prebivalca v Evropi in je na dnu po njegovi predelavi. To kaže na nezadostno izkoriščanje razvojnih priložnosti lesnopredelovalne industrije v Sloveniji.  Zato smo v LMŠ vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za gospodarstvo, ki bo v ponedeljek, 3. maja 2021, ob 14. uri.

Jože Lenart, poslanec LMŠ: »Naša lesna industrija – glede na bogastvo gozdov – predela malo doma posekanega lesa (zgolj tretjino), s tem pa Slovenija izgublja potencialno visoko dodano vrednost, ki jo les omogoča skozi predelavo. Še vedno namreč preveč našega lesa potuje v sosednje dežele, od katerih pa nato drago kupujemo končne izdelke. Zagon lesnopredelovalne industrije mora biti zato prioriteta in eden ključnih strateških gospodarskih interesov tako za zaposlovanje kot za dvig dodane vrednosti lesa, tudi v luči novih ekoloških gradenj iz lesa, ki so prihodnost na trgu.«

Jože Lenart


Les je naša najpomembnejša strateška surovina hkrati pa tudi obnovljiv vir energije. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi in ima zaradi svojega lesnega bogastva neizmerne možnosti za preusmeritev gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov, ki omogočajo energetsko samooskrbo, okolju prijazno (zeleno) industrijo ter nova delovna mesta. Vendar je naša država po kazalnikih še vedno na repu držav pri razmerju med posekom in predelavo lesa. Enako skrb zbujajoče je, da posekan les v veliki meri izvažamo v tujino (predvsem Avstrijo) in od tam kupujemo predelane izdelke iz slovenskega lesa. To je le nekaj razlogov, da je število zaposlenih glede na bogato zgodovino predelave lesa v Sloveniji razmeroma majhno, proizvodnja lesenih končnih izdelkov, polizdelkov ter nekdaj slovita pohištvena industrija in proizvodnja furnirja pa delujejo na zanemarljivih obratih.

V Sloveniji je sicer bil pripravljen Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep«, a ni prinesel konkretnejših rezultatov. Tako je Slovenija z zapostavljanjem lesne industrije v zadnjih desetletjih izgubila skoraj 10 milijard evrov. Prav tako ni bil dosežen eden izmed ključnih ciljev načrta, ki je predvidel 22.000 zaposlenih v lesnopredelovalni industriji do leta 2020.

Na področju gozdarstva in lesarstva imamo v Sloveniji dolgoletno tradicijo, znanje in usposobljene ljudi. Imamo enega boljših izobraževalnih sistemov za lesarstvo v Evropi. Zato si moramo prizadevati za tesnejšo povezanost  gozdarske, lesne in energetske verige. Le tako bomo lahko slovenski les predelali doma in lesne izdelke kupovali na domačem trgu ter tako ustvarjali službe z višjo dodano vrednostjo na področju trajnostnega gospodarstva.

Podrobneje pa v zahtevi za sklic seje.