Z BRITANSKO VELEPOSLANICO SOPHIE HONEY O BREXITU

Britanska veleposlanica Sophie Honey je danes poslankam in poslancem Državnega zbora predstavila britanska stališča v pogajanjih o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Srečanje je sovpadalo z današnjim zasedanjem Evropskega sveta, na katerem so voditeljice in voditelji EU (v sestavi EU27) poleg tem, ki se tičejo migracij, varnosti in obrambe ter ekonomskih in finančnih zadev, razpravljali tudi o brexitu.

Srečanja z veleposlanico Honey so se v imenu poslanske skupine LMŠ udeležili Igor Peček, Tina Heferle in Aljaž Kovačič. V uvodnem pogovoru so predstavili osebne razloge za vstop v politični svet, poglede na trenutno stanje, postopke pri oblikovanju koalicije in svoje aspiracije za v prihodnje. Prav tako sta obe strani predstavili razlike v političnih sistemih med državama.

Aljaž Kovačič je izpostavil veliko nezaupanje mladih v politiko in njihovo neaktivnost. S svojim udejstvovanjem želi mlade aktivirati, da začnejo sprejemati odločitve za svojo prihodnost, in tako ponovno vzpostaviti zaupanje v delovanje države.

Veleposlanica Honey je v nadaljevanju predstavila do zdaj dosežen napredek v pogajanjih o izhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije in teme, ki bodo v središču pozornosti v naslednjih mesecih.

Med drugim je izpostavila, da si želi Združeno kraljestvo v prihodnosti imeti čim tesnejše partnerstvo z EU. Tako partnerstvo bi moralo zajemati trgovino in ekonomsko sodelovanje ter druga področja, zlasti varnost in obrambo. Izstop v nobenem smislu ne sme vplivati na nacionalno varnost. Ker Združeno kraljestvo z izstopom ne bo več v carinski uniji in enotnem trgu, se želijo izogniti trenj v trgovini ter ohraniti celovitost enotnega trga EU in trga Združenega kraljestva. Cilj je doseči okvirni dogovor za ta ključna področja do oktobra 2018.

Na vprašanje Tine Heferle o tem, ali so v Veliki Britaniji še vedno naklonjeni sprejemanju migrantov oziroma kakšna je zdaj njihova migrantska politika, je veleposlanica podala obširen odgovor, v katerem je sprva poudarila, da je bila politika Velike Britanije do migrantov v preteklosti relativno odprta. Pojasnila je, da so tudi že pred nastopom migrantske krize sprejeli veliko število priseljencev in da je jih je britanski narod tudi dobrodušno sprejel, saj se vsi zavedajo, da so takšne in drugačne migracije potrebne tudi z ekonomskega oziroma z gospodarskega vidika, da pa je bil pozitivni učinek ekonomskih migracij bolj opazen v okolici večjih mest, kot npr. v okolici Londona, manj pa so tovrstne pozitivne učinke opazili na severovzhodu države.

Veleposlanica je nato glede trenutne migrantske politike zavzela stališče, ki je v svojem bistvu zelo blizu slovenskega stališča, ki zagovarja preudarno, odgovorno in koherentno migrantsko politiko, s katero bo zagotovljena v prvi vrsti varnost naših državljanov, hkrati pa bo zagotavljala spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin migrantov ter omogočala tudi njihovo socialno vključenost v našem okolju. Ne nazadnje je izpostavila tudi potrebo po tem, da vsaka država sprejme toliko migrantov, kolikor jih je glede na svoje kapacitete še sposobna sprejeti, da zagotovi tudi njihovo asimiliranje v lokalnem okolju in sožitje z lokalnim prebivalstvom.