Vsa resnica o »praznih skladiščih«

V LMŠ želimo, da se konča zavajanje in širjenje neresnic o praznih skladiščih. Očitki, da vlada Marjana Šarca ni pravočasno odreagirala, so neutemeljeni in brez prave podlage.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je 10. marca v sklopu preventivnih ukrepov ministru  za zdravje in ministru za notranje zadeve naročil, da Slovenija zapre mejo z Italijo za ves potniški promet. Bili smo med prvimi državami EU, ki so se odločile za ta ukrep.

12. marca je vlada Marjana Šarca razglasila epidemijo novega koronavirusa. Še isti dan je ta ista vlada odredila, da se s ponedeljkom, 16. marcem, zapirajo vse vzgojno-izobraževalne ustanove. To so bile hitre in težke odločitve, vendar smo ukrepali.


24. februarja je bila Zavodu za blagovne rezerve naročena sprostitev državnih blagovnih rezerv, ki so se prenesle na Civilno zaščito. Zaščitno opremo smo torej iz skladišč dali tistim, ki so jo potrebovali. To je še eden izmed ukrepov, ki jih je vlada Marjana Šarca sprejela za zajezitev epidemije novega koronavirusa.

Prav slednji ukrep pa je bil v zadnjih tednih v javnosti deležen potvarjanja resnice, številnih netočnih in nepopolnih informacij.  Zato je prav, da stvarem končno pridemo do dna.

Gremo po vrsti:

27. januarja je na Ministrstvu za zdravje začela delovati medresorska koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni. V skupino so bili vključeni vsi resorji po Zakonu o nalezljivih bolezni. Skupina je bila ustanovljena nekaj dni pred prvim ugotovljenim primerom okužbe v Italiji (30. januar).

13. februarja je slovenska vlada sofinancirala prevoz 1,2 milijona zaščitnih mask na Kitajsko kot pomoč v boju proti novemu koronavirusu. Ponovno smo bili priča širjenju napačnih informacij – Slovenija Kitajski ni donirala omenjenega števila mask, temveč je poravnala le četrtino stroškov prevoza pošiljke na Kitajsko. Maske je namreč v širši regiji Zahodnega Balkana kupilo zasebno kitajsko podjetje. V Sloveniji je bilo od celotne količine kupljenih le 7.000 mask. Vloga slovenske vlade je bila torej pri delnem kritju stroškov prevoza, tudi oziroma zlasti zaradi te pomoči pa je kitajsko veleposlaništvo v začetku marca Sloveniji ponudilo pomoč pri nabavi zaščitne opreme.

23. februarja je bila sklicana prva novinarska konferenca takratnega ministra Šabedra s sodelavci, kjer so predstavili stanje v zvezi s koronavirsuom. Naj spomnimo, prvi primer smo v Sloveniji zabeležili 4. marca.

24. februarja je potekala seja Sekretariata sveta za nacionalno varnost (SSNAV), kjer je bil sprejet sklep, da Zavod za blagovne rezerve sprosti blagovne rezerve, da ne bi zmanjkalo zaščitne opreme izvajalcem zdravstvenih storitev. Istočasno je bilo ministru za zdravje in ministru za gospodarstvo naročeno, da poskrbita za obnovo zalog v skladu s potrebami države.

Pri tem je potrebno poudariti, da so bili za nabavo zaščitne opreme odgovorni zdravstveni zavodi sami in ne država. Prav tako je potrebno poudariti, da uporaba mask, tudi po priporočilih in smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, ni bila predvidena za širšo populacijo (za primer, tudi leta 2006, ko se je Slovenija srečala z virusom ptičje gripe, zaščitna oprema za splošno populacijo ni bila predvidena v takrat nobenem državnem načrtu). Pripravljene zaloge so bile tako namenjene izpopolnitvi vrzeli v zdravstvenem sistemu.

Predstavniki Slovenske vojske, slovenske policije in Civilne zaščite so na seji poročali, da je mask za ključne podsisteme države, ki se bodo s to krizo soočali, dovolj.  Da pa naj svoje potrebe vnaprej sporočajo medresorski delovni skupini na Ministrstvu za zdravje, kar se je v nadaljevanju v praksi začelo izvajati.

6. marca je podjetje Tosama d.o.o. v zapisu na svoji spletni strani navedlo, da so v pogovorih z Ministrstvom za gospodarstvo izrazili interes za vnovično postavitev proizvodnje mask, ki bodo skladne s standardi. Ob tem velja izpostaviti tudi podatek podjetja Tosama, da je samo v januarju in februarju 2020 dobavilo kar 1,15 milijonov zaščitnih mask slovenskim zdravstvenim  zavodom in prebivalstvu.

Podatek zgovorno kaže na to, da je minister za gospodarstvo začel pogovore s Tosamo, vendar so se na ministrstvu odločili, da zagon linije za samooskrbo z maskami ni potreben, saj so poiskali druge rešitve. Kakšne rešitve so na ministrstvu našli,  je vprašanje za ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in zdaj že nekdanjega direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Antona Zakrajška, tudi vidnega člana SDS.

9. marca je potekala seja Sveta na nacionalno varnost (SNAV). Na seji je minister Šabeder predstavil ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, med njimi tudi, da  Ministrstvo za finance takoj sprosti proračunske rezerve za nabavo osebne zaščitne opreme resorjem, ki bodo izvajali javno naročanje za potrebe sedanjih razmer, Slovenija pa se prek evropskega javnega naročila pridruži nabavi 500.000 kosov zaščitnih mask. Drži, naročilo je bilo oddano v roku, ni pa bilo izpeljano do konca, saj je bilo ugotovljeno,  da je singapursko podjetje, ki je ponujalo zaščitne maske, goljufivo. Zato plačila na ministrstvu niso izvedli, saj bi lahko izgubili 12 milijonov evrov.

13. marca je bila imenovana vlada Janeza Janše, z njo pa so se začeli tudi sumljivi nakupi zaščitne opreme. Od izgubljenih tovornjakov, kupovanja opreme prek posrednikov, sumov o preplačilih, »ukradene« robe do sodelovanja s podjetji, povezanimi denimo z družinskimi člani posameznih predstavnikov vlade.

Zakaj Slovenija ni šla v neposredno nabavo zaščitne opreme s Kitajsko po modelu država – državi, brez posrednikov in provizij, kot sta to naredili Nemčija in Hrvaška? Morda je odgovor v razkritjih, ki jih vsakodnevno spremljamo v medijih.

Ključno pa je: manipuliranje z domnevno praznimi skladišči in zavajanja glede tega nikakor niso in ne smejo biti izgovor ali razlog za netransparentne in negospodarne nakupe zaščitne opreme, pri katerih se iz dneva v dan pojavlja tudi vse več sumov o korupciji in oškodovanju javnih sredstev.