V pričakovanju drugega »mega zakona« – Cilj LMŠ je dobrobit ljudi in preprečiti zlasti socialno stisko.

Vsi se zavedamo težavnosti in posledic, ki jih prinaša epidemija COVID-19. Kljub velikim pričakovanjem, da bo t. i. mega zakon uspešno razrešil upravičene dileme in težave, s katerimi se vsi skupaj soočamo, razočarani ugotavljamo, da ni tako.

Izkušnje s pripravo prvega proti-korona zakona in še bolj z načinom njegovega sprejemanja so pričakovano slabe. Kljub vsem napovedim o dialogu in posluhu za predloge opozicije je, kako značilno, ostalo zgolj pri besedah.

Drugi »mega-zakon« bo zaradi nespametnega in nekoliko trmoglavega hitenja s prvim v veliki meri pravzaprav moral biti tudi zakon »mega« popravkov. Zgolj upamo, da bo ohranil svoj prvotni »proti-korona« duh in ne bo (p)ostal »proti-sp.jevski«, »proti-delavski« … »proti-ljudem«.

Zato ob robu priprave drugega svežnja ukrepov v LMŠ – še bolj kot k pravočasni seznanitvi – pozivamo k pravičnim rešitvam, hkrati pa ponavljamo opozorila.

V drugem zakonskem svežnju naj vlada najprej odpravi vse napake prvega:

  • Vključi naj spregledane skupine, na katere je bila pravočasno opozorjena; prilagodi naj (precej arbitrarno določene) pogoje za pridobitev pomoči; roki izplačil naj bodo v pomoč, in nikakor ne ovira. Praksa je namreč trčila ob sicer verjetno dobronamerne paragrafe, zato nemalo ljudi z žalostjo ugotavlja, da se ne stapljajo z vladno predstavo »pomoči potrebnega«. Nočemo, da se to ponovi.
  • Vsi ukrepi, tako doslej sprejeti kot novi, naj bodo izvedljivi, javno pregledni in nedvoumni. Različna tolmačenja so ne le nedopustna, temveč spodkopavajo zaupanje ljudi in že povzročajo osebne stiske ter gospodarsko škodo.
  • Iskrenost besed o zaščiti delovnih mest in s tem (dohodkov) ljudi naj vlada tudi podkrepi. V zakon naj vrne obvezo delodajalcev, upravičenih do pomoči, da bodo (najmanj) v tem času ohranili delovna mesta oziroma ne bodo odpuščala.
  • Naj zamrznitev plačevanja ne velja zgolj za kredite, ampak tudi za obresti.

Razen nekaj splošnih, za komentarje pa povsem preohlapnih ciljev o drugem proti-korona zakonu ni znanega domala nič. Zato v LMŠ vnaprej ponavljamo nekatera opozorila in pozive:

  • Ukrepi za likvidnost gospodarstva naj bodo izvedljivi, kavelj bo vnovič v podrobnostih, kot so roki in predvsem pogoji (tako za pridobitev sredstev kot za poznejše »kazensko« vračanje) ter načinu plasiranja likvidnostnih sredstev.
  • Pri napovedanem »odkupu terjatev do slovenskih podjetij« pričakujemo izrazito jasnost oziroma transparentnost, saj ne želimo ponovitve zgodbe z DUTB in z njo povezanih ekscesov. Želeli bomo nedvoumna zagotovila in zakonske varovalke, ki bi preprečile tako ponavljanje že videnih napak s podcenjenimi terjatvami kot zlasti skušnjave po »razprodaji« – pa naj gre za domače »posvečene« kupce (denimo za člane raznih ekspertnih vladnih skupin) ali za tuje sklade tveganega kapitala.
  • Glede napovedovane varne prožnosti, kar je dolgoletna želja delodajalcev, vnaprej sporočamo: vzdržite se krnitve in krčenja delavskih pravic. Kriza ni in ne sme biti (ali postati) izgovor za »discipliniranje« zaposlenih. Če kaj potrebujemo danes je krepitev socialne države, ne pa njeno nadaljnje krčenje oziroma njeno demontažo.
  • Odločno nasprotujemo kakršnim koli represivnim oziroma nadzorstvenim določbam (po vzoru 103. in umaknjenega 104. člena), ki bi jih pod krinko varnosti ljudi skušali vnesti tudi v tokratni zakon. (Prekomerna) krepitev policijskih pooblastil je nedopustna, nepotrebna in jo v celoti zavračamo.

Ob tem v LMŠ od vlade med drugim pričakujemo, da bo po koncu epidemije ne le ohranila, pač pa tudi krepila javne storitve, še zlasti javni zdravstveni sistem – tako kadrovsko kot finančno.  Če kaj, je epidemija namreč dokončno razkrila zmoto domačih zagovornikov zasebnega zdravstva, ki zdravje obravnava kot še eno dobičkonosno tržno dejavnost prepuščeno tržni konkurenčnosti. Če kdaj, je tokrat neizpodbitno, da je javni zdravstveni sistem tisti, ki si upravičeno pripne zasluge za doslej uspešno spopadanje z novim koronavirusom. Verjamemo, da se minister za zdravje Tomaž Gantar ne bo izneveril svojemu zapisu iz poslanice (7. april):

“Zadovoljni smo lahko, da smo v Sloveniji vztrajali na zdravstvenem sistemu, ki temelji na javnem zdravju in je namenjeno vsem prebivalcem. Tokrat se je izkazalo, da ravno javni zdravstveni sistem v teh težkih situacijah zagotavlja, da je poskrbljeno za osnovne potrebe na zdravstvenem področju. (…) Verjamem, da bomo zaradi te izkušnje postali še močnejši in še boljši, obenem pa tudi vse več ukrepov in prizadevanj usmerjali na področje javnega zdravja, ki je ključno pri obvladovanju pandemij, podobnih današnji.” 

Verjamemo tudi, da bo pred koalicijskimi partnericami in zaradi ljudi znal ubraniti javno zdravstvo.

Pred sprejemanjem drugega svežnja zakonskih ukrepov pa od vlade pričakujemo tudi jasne odgovore:

  • Ali glede na dozdajšnjo zadolžitev (3,35 milijarde) in vse prihodnje načrtuje varčevanje po vzoru Zakona za uravnoteženje javnih financ? Lahko vlada zagotovi, da po koncu epidemije državljani ne bodo deležni rezov, zategovanja pasu, »šokterapije«?
  • Konkreten, javen in pregleden načrt črpanja sredstev iz različnih evropskih virov, ki so se in se še bodo sprostili v prihodnjih dneh in tednih, posebej za soočanje s posledicami krize zaradi COVID – 19.
  • Ali razmišlja o rahljanju rigoroznega fiskalnega pravila?
  • Predstavitev javnofinančnih projekcij in ocen posledic krize do konca 2020 in za leto 2021, glede na prve ocene krčenja gospodarske aktivnosti in posledičnega padca BDP.

Cilj LMŠ je dobrobit ljudi. Cilj LMŠ je preprečiti zlasti socialno stisko.