V LMŠ zagovarjamo in tudi ščitimo javno šolstvo

V LMŠ zagovarjamo in tudi ščitimo javno šolstvo. Zakaj? Zato, ker tudi na področju izobraževanja zagovarjamo socialno noto in javno šolstvo razumemo kot dobrino. Zato, ker ima po našem mnenju posameznikova izobrazba javno korist oziroma je dobrobit družbe. In slovensko javno šolstvo – o tem ni nikakršnega dvoma – to dobrobit »ustvarja«, omogoča kakovostno izobrazbo, ob čemer je država z razvejano mrežo javnih šol poskrbela, da je kakovostno znanje dostopno vsem otrokom. Vsem – brez razlik, tudi socialno šibkim.

Naj vnaprej, v izogib napačnemu razumevanju, povem jasno: zasebnim šolam ne nasprotujemo, vemo, da bogatijo prostor… Smo pa, in tega ne skrivamo, na strani tistih, ki zagovarjajo izenačitev financiranja zgolj obveznega programa osnovnošolskega izobraževanja. Torej, kot izhaja iz izraza, tistega dela, ki je obvezen za vse otroke – ne glede na to, ali obiskujejo javno ali zasebno šolo. Razširjeni program ni obvezen, prostovoljen je in to za vse otroke – tudi za tiste v javnem šolstvu.

Naj opozorim na nekaj podrobnost, ki jih zagovorniki popolne izenačitve financiranja vedno zamolčijo: denimo, da zasebne šole vsebino programa določijo same – in določijo ožjo vsebino; da zasebne šole niso dolžne vpisati vsakega otroka, pač pa ta dolžnost veže samo javne šole; da imajo zasebne šole šolnine, ki bi jih brez dvoma ohranile ne glede na višino pridobljenih javni sredstev. In še ena razlika ostaja spregledana – in sicer, da zasebne šole zasledujejo neke partikularne interese staršev, ti namreč za svoje otroke želijo izobraževanje, skladno z njihovim prepričanjem – svetovnonazorskim, pedagoškim, verskim, če hočete. Nič ni narobe s tem, prav nič. Se pa postavi vprašanje, ali je država dolžna zagotoviti enak obseg sredstev – in naš odgovor je NE.

Ponavljam: zagovarjamo spodbujanje javnega osnovnega šolstva, ki je dostopno vsem in ne izbira učencev po nekih vnaprej določenih kriterijih. Javne osnovne šole morajo biti pluralne, vrednostno nevtralne in morajo oblikovati temelje za bivanje v solidarni, strpni in pravični družbi.

A čeprav imamo odlično javno šolstvo, je predlagatelj (aktualna oblast) tudi tokratno novelo populistično in ideološko zlorabil. Kot so jo z vložitvijo predloga ustavne obtožbe proti Marjanu Šarcu, ker tedanja vlada odločbe ustavnega sodišča ni uresničila v prvih stotih dneh mandata – uresničila po njihovem okusu, seveda.

Ustavno sodišče je narisalo ločnico med obveznim in razširjenim programom. Jasno je povedalo, da je država dolžna polno financirati zgolj obvezni del programa. Takšen predlog je pripravila tudi Vlada Marjana Šarca, ki pa ni bil sprejet. Zato, ker nekateri zagovarjajo interese posameznih skupin in ne samega izobraževanja.

Naj tukaj še opomnim, da sta Evropsko sodišče za človekove pravice kot Evropska komisija potrdila, da države niso dolžne subvencionirati zasebnih izobraževalnih institucij. Noben mednarodni dokument ne zavezuje države, da bi morala (so)financirati zasebno šolstvo, še manj pa določa višino takšnega financiranja. Velika večina držav EU namenja zasebnemu šolstvu manjšo finančno podporo kot javnemu šolstvu.

Vsekakor zasebne osnovne šole s svojimi pedagoškimi pristopi, inovativnimi praksami ter vsebinsko drugačnostjo bogatijo, dopolnjujejo in krepijo šolski prostor, ne smejo pa ogrožati javnega osnovnega šolstva, ki je dostopno vsem učencem, medtem ko zasebna osnovna šola nima obveznosti, da bi sprejela vse – lahko izbira, koga bo sprejela. Zasebno osnovno šolstvo ima pravico izbirati.

Ob tem ne gre kupiti argumenta, da gre za malo zasebnih šol in nizek finančni vložek – kajti v tem primeru ni vprašanje denar, ampak sistem, ki vsakemu otroku ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, družbeni položaj, politično ali katerokoli drugo prepričanje zagotavlja kvalitetno in dostopno izobraževanje.

In še enkrat. Smo socialna država, ki v otrocih prepoznava svojo prihodnost, zato je prav, da država poskrbi za izobraževalni sistem, ki vsem otrokom omogoča čim boljšo izobrazbo. Paziti je potrebno, da osnovna šola ne postane podjetje, prvotni in izključni namen šolskega prostora je izobraziti otroke.

Aljaž Kovačič, poslanec LMŠ