V LMŠ sproščanje ukrepov podpiramo, a le, če temelji na podatkih in mnenju stroke

Igor Peček: “Prepričan sem, da se zaupanje v državo, njene podsisteme in institucije gradi z njeno transparentnostjo. Ko so javno objavljena vsa relevantna dejstva in informacije, na podlagi katerih se posamezne odločitve, predvsem v trenutnih razmerah, sprejemajo

V LMŠ že ves čas poudarjamo, da je treba ukrepe, namenjene zajezitvi epidemije COVID-19 sprejemati in sproščati na podlagi strokovnih mnenj in podatkov. Odločitve morajo biti strokovne in premišljene, ne pa politične in čustvene. Pri tem je ključna tudi jasna komunikacija, državljani morajo dobiti vse potrebne informacije in odgovore na vprašanja: kaj, kako, kdaj in zakaj.

Vlada je z današnjim dnem sprostila ukrep omejitve gibanja med občinami in pred/ob tem sprejela nove izjeme, kjer omejevalne ukrepe sprošča. Od 4. maja bodo tako ponovno odprte terase lokalov, ponovno so že lahko odprte knjižnice, galerije in muzeji, svojo dejavnost pa bodo lahko opravljali tudi nepremičninski agenti, dimnikarji, frizerski saloni … Ni pa zanemarljiva niti odločitev, po kateri se bodo od 4. maja naprej lahko izvajale maše v cerkvah, ob čemer gre poudariti, da tja zahajajo predvsem starostne skupine, ki pri širjenju novega korona virusa spadajo v ranljivo skupino ljudi. Glede na to, da v resnici nihče ne ve, kdaj in na kakšen način namerava vlada sprostiti večji del prepovedi, predvsem pa javnosti niso znani kriteriji, na podlagi katerih vlada odloča o sprejemu oziroma sprostitvi ukrepov in v kolikšni meri, je vprašanje o strokovni utemeljenosti sprejemanja oziroma sproščanja omejevalnih ukrepov popolnoma na mestu.

Kljub vsemu se je potrebno zavedati, da je v prvi vrsti pomembno sodelovanje s stroko, saj se bomo le tako lahko izognili nevarnosti, ki bi jih lahko povzročilo morebitno ponovno širjenje nalezljive bolezni oziroma ponovni val okužb med ljudmi.

Zato LMŠ-jev poslanec Igor Peček vladi postavlja pisno poslansko vprašanje, v katerem ga zanima:

·        Na kakšni strokovni podlagi vlada sprejema odločitve v zvezi s postopnim sproščanjem (prej sprejemanjem) omejevalnih ukrepov? Ali pri sprejemanju svojih odločitev upošteva epidemiološko stroko, NIJZ in ostale pristojne institucije, ki so odgovorne za javno zdravje ljudi? V zvezi s tem lepo prosim, da mi vlada dostavi akte oziroma dokumente pristojnih strokovnih institucij npr. NIJZ ali drugih pristojnih institucij, ki skrbijo za javno zdravje ljudi, na podlagi katerih je oblikovala in sprejela vse dosedanje odločitve pri sprejemanju, spreminjanju in sproščanju ukrepov.

·        Ali ima vlada izdelan formalni akt, iz katerega je razvidna strategija, najprej sprejemanja, nato sproščanja omejevalnih ukrepov in kje je oz. bo ta akt objavljen in dostopen širši javnosti?

·        Na kakšen način, ob upoštevanju katerih strokovnih dejstev in na podlagi katerih strokovnih dokumentov pristojnih institucij, bo vlada omenjeno strategijo prilagajala razmeram, ki jih bo narekovalo stanje povezano z epidemijo COVID-19?

·        Na kakšni strokovni podlagi je vlada  sprejela odločitev, da se s 4. majem odprejo vrata slovenskih cerkva, z udeležbo vernikov pri svetih mašah, kjer se zbira veliko število ljudi, med drugim tudi tisti verniki, ki spadajo v ranljivo skupino? Zakaj in na podlagi kakšnih strokovnih dejstev pa šole in vrtci še vedno ostajajo zaprti, ob dejstvu, da so otroci in mladoletniki najmanj ogrožena skupina?

·        Zakaj je bil ukrep prepovedi prehajanja med občinami ukinjen in kakšni naj bi bili kriteriji in strokovne podlage za sprostitev tega ukrepa?

Ob ustavljanju javnega življenja smo se zavedali, da so taki ukrepi nujno potrebni za boj z epidemijo. Hkrati pa smo se…

Objavil/a Marjan Šarec dne Torek, 28. april 2020