Uspešno gospodarstvo in progresivno črpanje kohezijskih sredstev, dajeta prostor vitalni socialni politiki

Poslanke in poslanci dvanajstega izrednega sklica Državnega zbora, so danes obravnavali predlog priporočila v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev finančne perspektive 2014- 2020 ter predlog o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Poslanec LMŠ Igor Peček je v uvodnih besedah predstavitve stališča poslanske skupine izpostavil nekaj ključnih in relevantnih podatkov o stanju črpanja evropskih sredstev v programskem obdobju 2014 – 2020. Slovenija je v obdobju 2014 – 2020 upravičena do sredstev evropske kohezijske politike v višini 3 milijarde evrov. Od tega je kohezijski regiji Zahodna Slovenija namenjenih 849 milijonov evrov, regiji Vzhodna Slovenija pa 1,3 milijarde evrov. Obema regijama je skupno na voljo še 914 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada.“  

V poslanski skupini LMŠ prevladuje mnenje, da pridobivanje sredstev v tekočem programskem obdobju ni bilo najoptimalnejšo, a vseeno stanje ne gre obravnavati kot katastrofalno, kot bi si ga nekateri želeli videti. Izjavo člana Evropskega računskega sodišča gospoda Sama Jereba ob predaji letnega poročila predsedniku državnega zbora, ki je verjetno botrovala sklicu današnje seje in za katero menimo, da ne prikazuje realne slike, je tudi po besedah Jereba mogoče interpretirati na več načinov,“  je še povedal Igor Peček.  Pri iskanju razlogov za zatečeno stanje nezadostnega črpanja sredstev evropske kohezijske politike, si poslanke in poslanci LMŠ  zastavljajo vprašanje, zakaj je bila sprejeta odločitev, da se v predhodnem obdobju uporablja obstoječi informacijski sistem , ki ni skladen z zahtevami uredb Evropske unije. V isti sapi tudi opozarjajo na dejstvo, da tudi z novim informacijskim sistemom e-MA v medsebojni komunikaciji med sistemi še vedno prihaja do zastojev. V poslanski skupini tako predlog podpirajo in obenem pozivajo vse subjekte, ki delujejo v procesu pridobivanja evropskih sredstev, da usmerijo vso energijo v realizacijo skupnega cilja, da Republika Slovenija zagotovljena sredstva tudi dobi. Pričakujemo učinkovit načrt pospešitve črpanja sredstev z jasnimi zadolžitvami, konkretnimi ukrepi in točno definiranimi časovnimi roki,“  je zaključil stališče poslanec Peček.

Poslanska skupina je podprla tudi predlog o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Nedopustno se jim zdi umetno netenje vojn med različnimi družbenimi skupinami za pridobivanje političnih točk. Pred kratkim smo bili priča spopadu med nekaterimi gospodarstveniki in Levico, temu je sledil boj med javnim in zasebnim sektorjem, v zadnjim dneh pa poslušamo trenja med zaposlenimi, upokojenci in brezposelnimi. Spoštovani, pa vendar vsi živimo v isti državi,“ je uvodoma dejal poslanec Aljaž Kovačič v imenu poslanske skupine LMŠ.  V stališču je bilo izpostavljeno tudi zavzemanje za “paketno” reševanje problemov pokojnin, minimalne plače, socialnih transferjev in povprečnin. Sleherni parcialni ukrepi bi lahko po njihovem mnenju porušili ravnovesje med prejemki državljanov. Celostnemu urejanju sledijo tudi naša dejanja: povprečnine so sedaj dogovorjene, sprememba minimalne plače je vložena, pokojninski del se pripravlja, pred nami pa je Predlog Zakona o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih,“ je zaokrožil že opravljeno delo koalicijskih partnerjev. Predlog novele omenjenega zakona torej ohranja dosedanji znesek denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v višini 392, 75 evra.  V prid upravičenosti pa po njihovem mnenju govori tudi podatek, da je največ prejemnikov socialne pomoči mladih, ki se znajdejo v težkem socialnem položaju. V stališču so se dotaknili tudi zlorab izrabe socialnih transferjev, za kar so že pozvali pristojno ministrstvo, da prepreči tovrstna dejanja.  Nikakor pa ne pristajamo na trditve, da so prejemniki socialne pomoči lenuhi. Seveda se bodo vedno našli takšni, ki zlorabljajo omenjeno pomoč, vendar zaradi slednjih ne gre preprečiti pomoči tistim, ki jo nujno potrebujejo,“  so bile zaključne besede poslanca Kovačiča.