Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Bo politične volje dovolj ali bodo spet zmagali izgovori?

V poslanski skupini LMŠ že od samega začetka sledimo našemu ključnemu cilju – ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dveh korakih, s čimer bomo čez leto dni milijone, ki predstavljajo dobičke zavarovalnic, namenili ljudem, njihovemu zdravju in zdravstveni oskrbi.

Prav tako sta že od samega začetka, odkar se pogovarjamo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, izhodišče in naš pogoj za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja jasna: obseg zdravstvenih pravic se ne spreminja. Zato so kakršnakoli navajanja, da z zakonom krčimo obseg pravic, zavajajoča.

Z amandmaji, ki smo jih v PS LMŠ vložili,  smo prisluhnili tistim, ki bodo zakon dejansko izvajali, zato so pomisleki o morebitnih pomanjkljivostih odveč. ZZZS je povedal, če bomo sledili njihovim predlogom, kar tudi počnemo, bo zakon v praksi izvedljiv.

Pri višini prispevka smo sledili mnenju ministrstva za finance, ki je znesek izračunalo na podlagi podatkov ZZZS. Po teh izračunih obvezni pavšalni prispevek v višini 32 EUR zagotavlja javnofinančno vzdržnost zdravstvene blagajne vsaj za dve leti. Bojazen, da bi morali po dveh letih zaradi prenizkega zneska primanjkljaj pokrivati iz državnega proračuna, je odveč. Novela namreč predvideva tudi enkrat letno uskladitev obveznega pavšalnega prispevka z rastjo povprečne bruto plače, proračun je tako zgolj skrajna varovalka za nepredvidene situacije in enkratno pokrivanje  cca. 10-milijonskega primanjkljaja ob prehodu iz stare v novo ureditev. 

Ob tem ni nepomembno, da je znesek še vedno nižji od trenutne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, obenem bo denar, ki je doslej ostajal komercialnim zavarovalnicam, zdaj namenjen zdravstveni oskrbi ljudi, sistem pa bo še vedno finančno vzdržen.

In ne gre pozabiti. Trenutna novela zakona je le prvi korak in upati je, da obvezni pavšalni prispevek sploh ne bo stopil v veljavo. V drugem koraku se namreč pripravljajo popravki zakona, ki bodo prinesli tudi solidarno noto – torej da vsi ne plačujemo enako. Ni pravično, da prejemnik nizke pokojnine plačuje enako kot – če hočete – poslanec. Solidarnostna lestvica za LMŠ nikoli ni bila pod vprašajem.

Sklicevanje na to, da bi bilo treba ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja urediti sistemsko in celovito, svojo težo sicer ima, a izkušnje poldrugega desetletja kažejo, da gre bolj za izgovor in orodje za to, da se na tem področju spet nič ne zgodi. 15 let se je politika zatekala k »celovitosti in sistemskosti«, nato pa si je zaradi nesoglasij o malenkostih na koncu vedno oprala roke. Sprememb ni bilo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je ostalo, prelivanje dela sredstev v dobičke zavarovalnic prav tako.

Odkar je v zakonodajnem postopku novela tega zakona, konstruktivno sodelujemo tako z ministrstvom za zdravje kot ministrstvom za finance. V zadnjih tednih smo prisluhnili tudi vsem pripombam ZZZS. Sklicevanje na to, da minister za zdravje in minister za finance nista dovolj jasno podprla ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je na mizi, zato razumemo zgolj kot izgovor, da se tudi po toliko letih poskusov ukinjanja dopolnilnega zavarovanja nič ne zgodi. Zdaj imamo pred sabo v praksi izvedljiv zakon, potrebna je le še zadostna politična volja, za dobro ljudi in ne za neke druge interese.

Bomo skupaj zmogli tokrat?

Služba za odnose z javnostmi PS LMŠ