Tina Heferle: Uvedba relativnega prednostnega glasu in ukinitev volilnih okrajev najboljša za Slovenijo

Tina Heferle, podpredsednica državnega zbora in poslanka LMŠ, v oddaji Na tretjem … o spremembah volilne zakonodaje.

Ustavno sodišče je decembra 2018 ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. 

Na mizi sta dve možnosti implementacije ustavne odločbe. Prva je predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu, ki zahteva vsaj 60 poslanskih glasov, druga pa je sprememba meja volilnih okrajev, ki zahteva vsaj 46 glasov.

Izpostavila je pomembnost konstruktivnih pogovorov, ki so jih opravili do sedaj, ter ves napor, ki ga je v pripravo implementacije ustavne odločbe vložilo ministrstvo za javno upravo skupaj z ministrom Rudijem Medvedom.

V LMŠ smo prevzeli ključno vlogo in pobudo ter preverili podporo zakonskemu predlogu, ki ukinja volilne okraje in uvaja relativni prednostni glas. Po našem mnenju ukinitev volilnih okrajev ter uvedba relativnega prednostnega glasu rešuje odločbo ustavnega sodišča. Z uvedbo relativnega prednostnega glasu dajemo volivcu večji vpliv na izbiro kandidata, saj bo lahko izbiral med 11 kandidati oziroma če se volivec odloči, da zaupa stranki in njenemu izboru kandidatov, potem bo obkrožil listo in s tem pokazal zaupanje v stranko.

Volilni okraji se razlikujejo po številu volivcev, zato prihaja do paradoksa moči volilne pravice, ki jo volivec ima.

Opozorila je, da bomo v primeru spremembe meja volilnih okrajev čez čas naleteli na enako neustavnost, s katero se soočamo danes. Vemo namreč, da se demografske spremembe dogajajo, prav tako selitvene, in čez leta bi volilni okraji, ki bi jih danes narisali, postali zopet neenaki po številu volivcev.

V LMŠ verjamemo, da bodo vsi poslanci v državnem zboru zbrali zadostno mero razuma in poguma in bodo neustavnost odpravili ter sprejeli odločitev, ki bo implementirala odločbo ustavnega sodišča