Tina Heferle: Moja perspektiva

Ko na isto stvar pogledamo iz različnih zornih kotov, vedno  dobimo  nekaj novega, nov pogled, novo perspektivo. Pogled iz druge perspektive ti  razširi obzorje in prinese neka nova, drugačna spoznanja o stvari, ki smo jo prej videli in jemali vedno enako.

Če kaj, potem mi je aktivno sodelovanje v politiki še dodatno utrdilo moje prepričanje, da je prav vsako stvar mogoče pogledati iz več različnih perspektiv. A danes se v svojem razmišljanju ne bom posvečala politiki, pač pa bom svoje besede namenila drugi perspektivi. Moji perspektivi, pogledu na stvari, kot jih vidim jaz, sama, s svojimi očmi.

Ena mojih najljubših perspektiv je pogled na različne stvari z vrha gora. Morda se zdi klišejsko, pa vendar so gore nekaj, kar mi zbistri misli ter poživi telo in duha. Po napornih dneh, ko se moj delovnik velikokrat konča pozno popoldne ali šele zvečer, bi človek najprej pričakoval, da bi si med vikendom želela zgolj počitek in poležavanje na kavču, da si »nafilam baterije«. Pa gre za vse prej, kot to.

Vedno, kadar mi le čas dopušča in ko je vreme naklonjeno obisku gora, se zjutraj, skupaj z mojim stalnim planinskim spremljevalcem – kužkom, odpraviva na pohod v gore. Predvsem so nama ljubi (no, meni so ljubi, Švrkotu pa ne preostane drugega, kot da sledi moji izbiri 😊) tisti višji vrhovi, kjer vlada pravi gorski, skalnati svet. Seveda zaradi varnosti obeh izberem vrhove z manj nevarnimi potmi, a so navadno višji od 2000 metrov nadmorske višine. V resnici višina vrha niti ne igra prevladujoče vloge, pač pa je razgled in skalnato okolje tisto, kar me pritegne in prepriča v pravo izbiro cilja. To je ta moja perspektiva – pogled, ki ga vidim jaz, vedno in vsakič drugače, pa vendar vsakič z največjo možno mero ugodja.

V vrvežu, ki ga dandanes vsi  živimo, pa naj bo to vrvež zaradi službenih obveznosti ali zaradi usklajevanja družinskih urnikov, se mi zdi izjemnega pomena, da si človek vzame »svojih pet minut«. Jaz teh pet minut najdem v gorah. Marsikdo bo pomislil, da je to vse prej kot sprostitev, da si še tisti čas, ko sem prosta vsakodnevnih obveznosti, zadam napor in ne uživam v počitku, a prav ta napor, ko loviš sapo ob hoji v klanec in včasih tudi pod pretvezo občudovanja prelepe narave ustaviš svoj korak, da se nadihaš, je tisto, kar mene, kot športnico po duši in ljubiteljico gora, navdušuje in sprošča.

Ljudje, ki jih z mojim štirinožnim spremljevalcem srečujeva ob poti, ostali gorniki, ki jih srečujeva na poti, so vedno vedri, nasmejani in sproščeni. Vsak mimoidoči te vedno pozdravi z »dober dan« in ti v primeru, če se že vrača v dolino, nameni kar se da vzpodbuden pogled, ki ti vedno  govori, » še malo pa boš  na vrhu«, četudi vem, da je pot še dolga. 😊 Čisto drugačna perspektiva, kot tista, ki jo vidim sredi natrpanega in kaotičnega mestnega vrveža sredi tedna. V gorah teža vsakodnevnih problemov resnično izgubi tla pod nogami in ko mi po nekaj urah hoje uspe doseči vrh, se mi zdi, kot da se svet malce drugače zavrti. In če mi občutek zmagoslavja, ki ga občutim vedno, ko osvojim goro, še ne prikliče brezskrbnega nasmeha na obraz, mi ga zagotovo prikliče čudovit razgled, pogled z višine v dolino. To je ta moja perspektiva.

In če se včasih na izhodišču še vprašam zakaj raje ne bi malo dlje pospala, mi to misel kaj hitro, po prvih nekaj deset korakih, zamenja misel, ki mi pravi, da je pred mano spet en lep in dinamičen gorski dan. Naj bo teden, ki med vikendom postaja že pretekli, še tako težak, naj si bo teden, ki je pred mano, politično ali kako drugače zahtevno obarvan, mi izlet v gore vedno zbistri misli in moja perspektiva postane drugačna, tako z vidika višine pogleda, ki je odvisna od nadmorske višine gore, na katero se odpravim, kot tudi z vidika življenjske globine. To je ta moja perspektiva, ki mi velikokrat pomaga, da marsikateri življenjski ali politični izziv dojamem drugače, boljše in učinkoviteje.

V življenju je vedno potrebno gledati in videti stvari z različnih zornih kotov, zato je pomenljiva misel, s katero želim zaključiti moje razmišljanje: »Šele, ko boste dosegli vrh gore, se boste začeli vzpenjati.« To je moja perspektiva.

Tina Heferle, podpredsednica in poslanka Državnega zbora