Tina Heferle: Izvoljena sem bila od ljudstva in tudi delujem v korist ljudstva

Nekateri mediji so v zadnjih dneh napačno predstavljali novelo Zakona o poslancih, ki smo jo vložili poslanke in poslanci sedmih poslanskih skupin. Slišala sem očitek, da ko poslanci pišejo sami sebi zakone, pač ne bodo pljunili v lastno skledo. V mislih so imeli določilo, ki govori o nezdružljivosti poslanske funkcije. Takšno poročanje me žalosti, še posebej zato, ker sem novinarjem podrobno pojasnjevala smisel in namen predlagane spremembe te določbe. Žal v svojih prispevkih niso uporabili moje izjave, ker bi tako verjetno izgubili rdečo nit, ki so jo vodili v svoji zgodbi. Potrebno je pojasniti, da ne gre za to, da bi si poslanci “odpisali” sankcijo ob nastopu nezdružljivosti funkcij, pač pa smo pristojnost za presojanje in odločanje v teh postopkih prenesli v Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki sistemsko ureja pravila o nezdružljivosti funkcije za vse (ostale) neposredno voljene funkcionarje.

S tem smo poenotili ureditev in vzpostavili večjo pravno varnost, saj je potrebno ob tem pojasniti, da zdajšnji Zakon o poslancih vsebuje veliko pravno praznino, ki je v preteklosti že povzročila neustavno situacijo (naj spomnim, Ustavno sodišče RS je v preteklosti recimo odločilo, da je bil odvzem mandata poslancu Janezu Janši neustaven). Kot rečeno, trenutna določba Zakona o poslancih, ki govori o prenehanju mandata poslancu, je v praksi neizvršljiva ustavnopravno sporna, saj zakon ne določa niti postopka, po katerem naj bi bil mandat poslancu odvzet niti organa, ki naj bi o tem odločal niti ne predvideva pravnih sredstev, ki bi jih poslanec moral imeti ob izvedbi tako hude sankcije, kot je odvzem mandata, pridobljenega neposredno od volivcev na volitvah. Takšna blanketna pravna norma nima nobenega učinka.

Ker pa trenutno za poslance, ko gre za presojo integritete in nezdružljivosti funkcij, velja samo Zakon o poslancih (ne pa tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije), sankcije za kršitev nezdružljivosti funkcij de facto ni.

Z novelo zakona smo poslanci, ki smo dali svoje podpise za vložitev zakona, predlagali ravno obratno – torej tudi za poslance, tako kot za vse ostale neposredno voljene funkcionarje, velja ureditev, postopek in sankcija, ki je predvidena v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Torej smo si v resnici sankcijo končno določili, ne pa, da smo si jo odvzeli. 

Nenazadnje sem želela novinarjem tudi pojasniti, da je postopek odvzema mandata, ki ga funkcionar pridobi neposredno na volitvah, potrebno opredeliti izjemno premišljeno, kajti nevarnost, da trčimo od ustavno zagotovljene pravice in s tem kršimo ustavo ter kličemo po še eni pritrdilni ustavni odločbi, je velika. Zato smo na pobudo predsednika DZ prosili za pomoč skupino ustavnih pravnikov, s katerimi bomo jeseni nadaljevali pogovore v upanju, da najdemo rešitev, ki bo ob morebitnem odvzemu mandata predvidevala primeren postopek in pravna sredstva, da bo ustavnopravno sprejemljiva in bo veljala za vse neposredno voljene funkcionarje enako. 

Torej, ne gre za takšno situacijo, kot jo skušajo prikazati nekateri novinarji za voljo medijskega šova in slednje me resnično žalosti. Res je, sem poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, sem podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije, ki je vodila delovno skupino, ki je pripravljala spremembe Zakona o poslancih itd., nisem pa pokvarjena in preračunljiva in predvsem nisem nekdo, ki dela v svojo korist. Izvoljena sem bila od ljudstva in tudi delujem v korist ljudstva. Če bi bili tudi novinarji večkrat bolj korektni pri predstavljanju dnevnih novic našim državljanom, bi bil morda tudi ugled slovenskega parlamenta na višji ravni.