Moj način življenja v pokoju je pomoč ranljivim, torej starejšim, ki ne zmorejo oziroma težko opravljajo vsakodnevna opravila. Potrditev, da so v meni prepoznali doprinos k vsemu dobremu, je prejeto državno priznanje na področju prostovoljstva – lani sem postala prostovoljka leta. Vsaka dobra misel, lepa beseda, ljubeče dejanje so semena, ki jih bom sejala med ljudi. To je moja misel, ki me spremlja še iz časov mojega poslanstva v šolstvu in skrbi za naravo. Ko zasejemo dobra semena, zrastejo mogočna drevesa. Prav tako želim, da iz mojih semen zraste močna in mogočna ljubeča družba.

Sem pedagoška delavka, ki sem z ljubeznijo opravljala poklic. Ne samo, da sem ga opravljala z ljubeznijo, to je bil moj način življenja. 39 let sem pripravljala otroke za življenje, 20 let v vrtcu in 19 let v šoli v oddelku podaljšanega bivanja (OPB). Že od otroštva mi je narava blizu, zato sem svoja otroka in vseh svojih 5 vnukov seznanila z njo in jih peljala v gozdove, na polja, vrtove, njive, do rek … Prav tako sem dnevno približevala naravo otrokom v vrtcu in šoli. Bila sem 10 let ekokoordinator, kjer sem vključevala vsebine iz narave. Na našem šolskem in vrtčevskem dvorišču sem s pomočjo staršev uvedla dvignjene grede zeliščnih in začimbnih vrtov, prav tako hotel za žuželke.  Moj didaktični pristop do projektov je vedno obrodil sadove. Skozi projekte sem otrokom dovoljevala raziskovati, opazovati. V ta namen je nastala moja prva didaktična knjiga za otroke Fižol na robu gozda.

Veliko projektov sem izvajala v naravi z otroki, ker je bil čas drugačen, prav tako ravnatelji, ki so mi dovoljevali biti, to kar sem – z otroki sem želela raziskovati. Ob prihodu v pokoj, sem se preselila v manjše mesto Ptuj, kjer sem lahko obiskovala dogodke, razstave in se tudi vključevala v dogajanja. Bila sem prostovoljka v CI za drevesa, za ohranitev dreves na mestni tržnici. V sklopu vseslovenskega podiranja dreves sem napisala knjigo za otroke Drevesa želijo živeti. Z vsebino želim otroke ozaveščati in predstaviti zgodbo ptic, žuželk v podrasti, ki ne bodo mogle živeti v mestu. Sodelovala sem v zdaj že zaključenem projektu SOS – sodobna oskrba starejših. Prav tako sem vključena v projekt Starejši za starejše. Sodelujem tudi z NVO-ji, kjer se seznanjam s stvarmi za ponovno uporabo. Trenutno sem tudi prostovoljka Inštituta 8 marec. Šole in vrtci me vabijo na naravoslovne dneve, kjer otrokom v gozdu omogočim gozdno zvočno kopel, s katero jim skušam ponazoriti umirjenost. Prav tako z njimi izvajam meditacije in vaje pravilnega dihanja, ki so jim lahko v veliko pomoč v stresnih situacijah.

Delati za ljudi, se med seboj povezovati, spoštovati, ravno to me je spodbudilo h kandidaturi za poslanko DZ. In vsak izmed nas je odgovoren, da skrbi za košček, na katerem živi, ko to združimo, to pomeni skupno skrb našega bivanja. Dolžni smo to narediti. V zdravem okolju bomo mirnejši, bolj socializirani in bolj ustvarjalni.

Podnebne spremembe so nam opomnik, da se moramo čimprej zavzeti za naravo. Velika težava so suše, ki nam povzročajo kar nekaj težav. Tako kmetijska področja kot vrtičkarji imamo težave z vlažnostjo tal. Zato moramo spremeniti delo na zemlji. Uvesti moramo zelene ukrepe, ki nam bodo omogočali naravno vlažnost zemlje. Zeleni ukrep je zastirka. Na manjših površinah je lažje, na večjih, torej njivah prav tako. Zelo podpiram in se zavzemam za zelene  ukrepe.

Stanje v državi potrebuje normalizacijo. Ko se bomo spet začeli med seboj poslušati, slišati, spoštovati, sodelovati in hoditi vzporedno, se bo stanje normaliziralo. V normalizaciji je pot človeka svobodna, povezana s sprejemanjem svobodnih idej drugih. Vsekakor se takrat pokažejo prave rešitve. Rešitve so izzivi, ki nas vzpodbujajo k novim idejam. Idejam povezanosti, sprejemanju. Rešitve so nujne na vseh področjih. Na področju šolstva je potrebno umestiti primere dobrih praks za uspešno vključevanje mladih v samostojno življenje. Naučiti mladih veščin, da zaplavajo v družbi s svojimi idejami in željami. Razvoj se začne, ko dosežemo normalizacijo z rešitvami. In tega si vsi najbolj želimo na prav vseh področjih – v zdravstvu, šolstvu, gospodarstvu in naravi.

Tereza Vidovič, kandidatka LMŠ