Stališče poslanske skupine LMŠ ob interpelaciji ministra Erjavca

Spoštovani,

Vsekakor drži nekaj – v slovenski državni politiki je LMŠ prisotna dobro leto dni. Drži tudi to, da danes interpelirani minister v slovenski državni politiki doživlja svojo polnoletnost. Glede na to, da nam vsi tako radi očitate neizkušenost, se danes nimamo namena pretirano spuščati v politiziranje okoli vložene interpelacije. Prepričani smo, da je 18 in več let v politiki dovolj dolga doba, da se bo minister znal zagovarjati in na primeren način demantiral vse navedbe, ki so zapisane v interpelaciji.

Kljub dejstvu, da smo v hramu demokracije prisotni eno leto, pa smo politično dogajanje aktivno spremljali kot zunanji opazovalci. Tudi zgodovinski pogled na vse izvedene interpelacije v naši samostojni državi (mimogrede do danes jih je bilo 41) nam pokaže, da se je inštrument interpelacije vse prevečkrat zlorabljal za povsem druge namene – sami veste, katere. Ti nameni, v veliki večini primerov niso imeli realne osnove. Enako je tudi z drugimi inštrumenti demokratično zelo razvitih družb, ki jih opozicija v svoji dolgoletni opozicijski vlogi konstantno uporablja za povsem druge namene. V enem letu smo doživeli že predlog ustavne obtožbe, ki je klavrno propadla in sedaj je pred nami že prva interpelacija. Verjamem, da tudi ne zadnja.

Medtem ko v razvitih demokracijah tovrstne vzvode opozicije jemljejo skrajno resno ter jih pišejo in vlagajo s tresočo roko, je vam v SDSu to očitno nekaj običajnega.  Na tak način prihajamo v situacijo ko namen orodij, ki jih ima opozicija ni več transparentnost demokratičnih procesov, ampak le želja ustvarjanja nenehnih izrednih razmer. Lahko bi celo rekli, da je večina teh potez bila v funkciji iskanja medijske pozornosti posameznikov iz opozicijskih vrst ali pa so bile orodje, s katerim se je želelo udariti po vladi ter povzročiti razpoke v odnosih znotraj koalicije. Ko sem brskala po interpelacijah, mi je v oči padel podatek, da je bilo v prejšnjem mandatu 9 interpelacij, za primerjavo v mandatu 2004-2008 pa zgolj 3. Tudi to kaže na povsem iracionalno presojo današnjih predlagateljev glede tega, kdaj, kako in zakaj se uporabi interpelacija. Pa naj se to ne sliši kot očitek. V PS LMŠ se zavedamo, da je vsaka interpelacija resen pritisk na vlado ter da je namen interpelacije začetek razprave o politični odgovornosti vlade kot celote. Zavedamo se tudi vaše želje po preizkušanju trdnosti te vladne koalicije ter seveda vaše nenehne želje po uničenju vsega, kar ni zraslo na vašem zelniku. Da ne omenjam vedno bolj očitnega delovanja v smeri nenehnega iskanja medijskih žarometov – tudi in ko je za to potrebno vzeti in raztrgati višji interes države. V okviru namere po iskanju individualne odgovornosti ministra za obrambo Karla Viktorja Erjavca ocenjujemo razloge, zapisane v interpelaciji, kot izredno prozorne in neosnovane. Mnenje, ki ga imam jaz o določeni stvari, delovanju, če želite zgolj naklonjenost posameznemu članu vlade, pač ne more biti razlog za njegovo razrešitev. Ko in če iz interpelacije, predvsem pa iz odgovora na interpelacijo pobrišemo imena in priimke, morda lažje in manj obremenjeno presojamo utemeljenost očitkov ter smotrnost in trdnost odgovorov nanje. Vedno je težko izključiti osebne občutke, pa vendar je včasih to edina pot, da lahko, kolikor je mogoče, pogledamo na zadevo z drugega zornega kota.

Velecenjeni predlagatelji interpelacije, vemo, da zmorete več, in vemo, da imate zmožnost spisati utemeljeno interpelacijo, na podlagi katere bi se tudi nam zatresel prst na glasovanju, ko bi tehtali, kaj nam je storiti. Zakaj se vam ta zgodba nikakor ne more uresničiti in je pod trenutnim predsednikom vlade za vas skoraj nemogoča?

Marjan Šarec, človek, ki je bil deležen največjih podcenjevanj in tudi poniževanj ravno z vaše strani, je dokazal, da (za razliko od prenekaterih drugih) ni hlapec kakršnih koli lastnih oportunističnih vzgibov za ohranitev oblasti. Ljudi okoli sebe si ni izbiral po kriteriju, kdo je naš in kdo je vaš. Terjal je osebno ali pa objektivno odgovornost od vsakega, ki se je iz takih ali drugačnih razlogov izkazal za neprimernega za določeno funkcijo. Seveda je treba poudariti, da živimo v parlamentarni demokraciji, kjer se vedno tvorijo večstrankarske koalicije. To dejstvo najbrž dobro poznate, a ga izpustite vsakič, ko kot papiga ponavljate iztrošeno frazo »reciklirana vlada«.

Vem, da je vam povsem nerazumljivo, da obstajajo ljudje, ki jih ne zanima zgolj lojalnost – ampak vsakič, ko je imenovanje odvisno samo od aktualnega predsednika vlade, na prvo mesto postavljajo sposobnost. Zavedam se, da vi ne razumete, kako lahko nekdo pred parcialne interese postavlja državo in državljane. Hvalevredno je dejanje osebe, ki na podlagi objektivnih razlogov oceni dano situacijo in ugotovi, da bo njen odhod s položaja omogočil boljše delovanje države ter na koncu dejansko odide. In glej ga zlomka – ker so bile tovrstne poteze potegnjene brez vaših interpelacij in niste našli pravih razlogov – ste si jih pač pričeli izmišljevati – jih potencirati ter ustvarjati umetne razloge.

Seveda je logično, da ste za tarčo izbrali državotvorno ministrstvo (ker ste pregovorno državotvorni) ter dolgoletnega politika (ker ste tudi sami predolgo v politiki). In ravno slednje je eden izmed razlogov za več tednov trajajoče načrtno napadanje gospoda Erjavca. SDS misija, ki sta ji prikimavala in jo izdatno podpirala KNOVS in njen predsednik mag. Tonin, je in še vedno deluje pod geslom: Cilj opravičuje sredstva. Naši predniki so nam skozi zgodovino ob borbah za naše ozemlje očitno simbolično namenili obliko kokoške. Nihče od borcev za našo domovino si ni predstavljal, da bo simbolična oblika izbojevane države kadarkoli premogla toliko petelinov in petelinjenja. V naši mladi demokraciji še vedno ne razumemo, kaj so funkcije države, kaj pomeni nacionalni interes, še najmanj pa se zavedamo vlog posameznih delov oblasti. In potem se najdejo politiki, ki hitijo pred kamere in so pripravljeni za pogled na svojo sliko v dnevnem časopisju ogrožati nacionalni interes v procesu arbitraže in manipulirati s tajnimi podatki. Še moj prijatelj Šime, pri katerem kupujem ribe v Istri, se nasmiha – eeee Slovenci, moji Slovenci. Ob bevandi na terasi mu na mojo žalost celo lahko prikimam. In dokler bomo na stopnji, na kateri kritična presoja ne obstaja, na kateri odpove vsak zdrav razum in se v zasledovanju obračunavanja posameznih politikov dela vse, kar se lahko, tako po domače, ne bo v politiki nič drugače.

Tisti, ki ste tukaj mandat, dva, tri ali še več, ste očitno pridelali kar nekaj medsebojnih zamer in potlačenih frustracij. Iskreno? Me ne zanima. Še manj pa to zanima javnost. Ko tako radi govorimo o spravah glede naše zgodovine, bi lahko kakšno rekli tudi o nuji, da se stara politika spravi k sebi. Pod staro politiko ni nujno razumljen emšo – v mislih imam način delovanja in razmišljanja, ki ni odvisen od starosti, ampak od razumevanja, kaj pomeni biti politik in kakšno je naše poslanstvo. Nerazumevanje tega zadnjega in še marsičesa drugega je dejanski namen in temelj vaše interpelacije. Kot sem uvodoma že dejala, verjamem, da bo konkretne očitke obrazložil in ovrgel minister sam. Naš namen je predvsem obramba stabilne in normalne države. Zapisano v interpelaciji pa v marsičem presega ministra in predstavlja nedopustne manipulacije in škodljivost za državni sistem. Politik pride in gre, minister enako – država pa ostaja – in to je tisto, kar je pomembno.

To, da SV ni v idealnem stanju, je povsem jasno že nekaj let – tako vodilnim kot vojakom in tudi javnosti. Kar nekaj vlad je rezalo sredstva celotnega obrambno varnostnega sistema. Vlada Marjana Šarca je prva vlada po kar nekaj letih, ki je ta sredstva občutno dvignila. Tudi s tem je dokazala, da se zaveda pomena varnosti in obrambe ter, da nam je jasno, da vsi ostali sistemi v državi lahko delujejo zgolj in samo pod pogojem zagotovljenega miru in varnosti. Sistem, ki je bil več let podhranjen in je v določenem obdobju doživel resnično močen rez v finance ne more zadihati in zaživeti ob prvi finančni inekciji. Vojska je pomemben steber vsake suverene države in zasluži si posebno mesto, spoštovanje in avtoriteto. Tudi če bi kdo želel iskati krivca, glavne težave vojske ne gre iskati samo v denarju in ministru Erjavcu. Problemi imajo veliko točk izvora in dolgo brado, katere začetek lahko umestimo že v same osamosvojitvene procese. Zasluge naroda so si že v tistem času prilastili posamezniki ter pod pretvezo »zaslug za narod« začeli ustvarjati svoje vrtičke. Tako kot še marsikje v naši državi se tudi obrambni sistem ni prečistil škodljivih posameznikov, ki nikoli niso razumeli, kaj pomeni delovati za državo. Ti nikoli niso sprejeli dejstva, da prav noben posameznik ni nad sistemom. Še več –pod težo činov sta jih bolj kot napredovanje vojske in razvoj nacionalne varnosti gnala želja po samopotrditvi in egocentrizem. Da, priznajmo si; tudi taki ljudje so del problema.

Vaš prvi očitek se nanaša na domnevo o zlorabi OVS v primeru izvajanja varnostnih nalog zbiranja informacij o tem, da je takratnih poveljnik poveljstva sil pred postrojem vojakov govoril o zdravstvenem stanju načelnice GŠ. Naj samo retorično zastavim nekaj vprašanj.

  • Kam smo zašli, da se sploh javno razpravlja o določenih zadevah, ki so same po sebi dovolj absurdne in – upam si trditi – tudi povsem nesprejemljive?
  • Kam smo zašli, da se sploh sprašujemo, na kakšen način in v kakšnem kontekstu je kdorkoli pristojen javno pred množico ljudi govoriti o posameznikovem zdravstvenem stanju in osebnih podatkih, ki so bili mimogrede plod govoric in rumenih medijev?
  • Tudi, če izvzamemo, da se je to zgodilo znotraj vojske. Kje so meje dopustnega? Kje bomo potegnili črto in rekli – tukaj je meja osebnega dostojanstva in od tukaj naprej smo na polju moralne in etične sprevrženosti?

V sistemu vojske je še posebej pomembno, da se zaradi varovanja nacionalnih interesov doma in v tujini zbirajo podatki in informacije ter izdelujejo razne ocene, ki služijo kot podpora za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. Za tovrstno delovanje ima ministrstvo organizacijsko enoto OVS. Služba zbira informacije in podatke v okviru obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog. Predlagateljeva želja po prikazu prekoračitve zakonskih pooblastil OVS je neresna. Za potrebe normalnega delovanja vojske je nujno, da služba opravlja varnostne naloge, ki so vezane tudi na to, da se vselej ve, kaj se dogaja znotraj sistema, tudi v vojašnicah. Da se o tem obvešča in poroča tako načelnici, ministru, PV in tudi predsedniku države. In neprimerno govorjenje čez nadrejene v liniji poveljevanja je vsekakor stvar obravnave notranje službe, saj lahko tovrstno ravnanje predstavlja resno grožnjo vojaški ureditvi in potencialno ogroža delovno mesto načelnika.

Vaš drugi očitek se nanaša na razrešitev poveljnika poveljstva sil. Zakon o obrambi v 45. členu določa, da poveljnike imenuje minister na predlog načelnika generalštaba ter da je pristojnost za razrešitev enaka pristojnosti za imenovanje. V 98.a členu je zapisano, da je pripadnik stalne sestave zaradi službenih potreb lahko razporejen na drugo formacijsko dolžnost ali v drug kraj za nedoločen čas ter da o tem v primeru čina brigadir ali v primeru višjega čina odloči minister na predlog načelnika. Zakon je torej jasen in nedvoumen. Vsakemu državljanu pa je tudi jasno, da je vojska hierarhična organizacija, znotraj katere je najvišja v liniji poveljevanja načelnica generalštaba, ki ima tudi v zakonu, konkretno v členu »imenovanje poveljnikov« osnovo za to, da podaja predloge za imenovanje in razreševanje.

Vaš tretji očitek se nanaša na iskanje odgovornosti v zvezi z nočnim streljanjem na Počku. Vsi vemo, da je že pod domačo streho slabo, če pride do pomanjkanja komunikacije. Vemo, da ni dobro, če mož glasno razlaga v gostilni, žena pa svojim prijateljicam o težavah, ki jih imata. Probleme bosta konstruktivno lahko razrešila samo doma, če se posedeta za mizo, zapreta vrata in se začneta pogovarjati, vse od nastanka težav do rešitev. V situaciji Poček je po eni strani umanjkala večletna komunikacija med vsemi akterji, na drugi pa razmislek v tišini, preden se v kamermanov objektiv izreče stavek ali dva. Če v vso to zgodbo vpletemo še opozicijo, ki ne zamudi priložnosti potenciranja situacije, imamo idealen scenarij za zmešnjavo. Edina kritika opozicije zoper ministra, ki jo lahko podprem je, da je zamudil priložnost, da bi iz pragmatičnega vidika bilo bolje oceniti okoliščine in ostati tiho.

Vaš četrti očitek je splošna opredelitev vašega osebnega videnja ministra Erjavca, s katerim ste v preteklosti sodelovali, danes pa stojite na nasprotnih bregovih. Vaš očitek v zadnji točki interpelacije se bere nekako v smislu »minister Erjavec je kriv za vse«. Križ odgovornosti za po vaših navedbah izgubljeno zaupanje v funkcijo ministra ter splošno celotne institucije nosi zgolj in samo on. Skrajni čas bi bil, da vsak v tej državi najprej pomete pred svojim pragom in začne opravljati svojo vlogo v tej skupnosti na odgovoren in dorasel način. Tudi vi, draga opozicija. Veste, vsak od nas ima svojo nalogo in vlogo v tej družbi. Blatenje vojske v javnosti, siljenje politike v vse pore vojaškega sistema, orožarske afere, politizacija sindikatov, uporaba komisij državnega zbora izven meja njihovih pristojnosti – torej zloraba komisij, tudi to, da se po sejah, ki se odvijajo v kleti DZ brez kamer, potem takoj steče pred medije in razlaga vse na počez… tudi to in še več je del odgovornosti za zmanjšano zaupanje v sistem obrambe. Vsak nosi del odgovornosti. Preden se puščice uperi vsepovprek, pa je pošteno, da si vsak od nas nastavi ogledalo in pospravi svojo zmešnjavo.

Skratka, če povzamem. V prejšnjem mandatu ste vložili 9 interpelacij. To je pač vaš način delovanja. In bodi tako. Vsaka vlada pride in gre – država ostaja in je vsem nam skupna. Odgovornost in smisel politike je, da dela za ljudi in se čim manj ukvarja sama s sabo. Vi imate pred seboj zgolj željo po oblasti; mi pa vemo, da je le-ta zgolj orodje za dosego cilja – ki je peljati našo domovino v prihodnost. Samo in zgolj zaradi tega cilja se je vredno vsakodnevno soočati z vašimi takimi in drugačnimi manevri za uničevanje. Včasih bi lahko za trenutek vsi skupaj razumeli, da je čas molčanja in je čas govorjenja ter spoštovani minister bo že držalo, da ko jezik molči, glava ne boli.

Minister Erjavec dovolite mi, da vam na koncu v imenu celotne PS LMŠ zaželim vse dobro ob vašem osebnem prazniku.

Namestnica vodje poslanske skupine LMŠ,

Jerca Korče

(Velja govorjena beseda).

Jerca Korče, del govora o interpelaciji ministra Karla Erjavca

Naši predniki so nam skozi zgodovino borb za našo domovino simbolično namenili obliko kokoške. Nihče od borcev pa si verjetno ni predstavljal, da bo simbolična oblika izbojevane države kadarkoli premogla toliko petelinov in toliko petelinjenja.Jerca Korče v današnjem govoru o interpelaciji ministra Karla Erjavca

Geplaatst door Stranka LMŠ op Vrijdag 21 juni 2019