Stališče poslank in poslancev LMŠ v zvezi s predlaganim dvigom minimalne študentske urne postavke

Ob nezadostnem štipendijskem financiranju, študentsko delo v Sloveniji predstavlja pomemben vir prihodka mladih, s katerim se širi krog možnosti dviga kakovosti življenja v obdobju trajanja študijskih obveznosti. V zadnjih letih je bilo sprejetih precej predpisov, ki so posegli v študentsko delo. Nekateri normativni posegi so prinesli omejitev zlorab tovrstne oblike dela (spremembe visokošolske zakonodaje), spet drugi pa ključne premike k načelu ‘vsako delo šteje’, kot je na primer uvedba pridobivanja pokojninske dobe. Vsaka nepremišljena poteza lahko korenito vpliva na obseg ponudbe dela s strani delodajalcev, s tem pa spodbudi možnost za povečanje dela na črno. Temu v sled bi izgubili ravno študenti in dijaki. Skrčile bi se jim ravno možnosti za dodaten zaslužek in s tem upoštevanje pokojninske dobe ter nenazadnje tudi pridobitev dragocenih  delovnih izkušenj, ki olajšujejo prehod na trg dela.

Sprejetje novele Zakona za uravnoteženje javnih financ, predlagane s strani poslanske skupine Levica, v skladu s katero se izdatno dviguje študentska minimalna urna postavka, ima lahko torej resne negativne posledice tako na socialni položaj mladih, kot tudi na dostopnost visokošolskega izobraževanja v Sloveniji ter finančno vzdržnost posameznih proračunskih postavk. Samo pokojninska blagajna v Sloveniji prejeme  več kot 60 milijonov evrov iz naslova študentskega dela. Kot opozarjajo deležniki, naš  pomislek potrjuje tudi izkušnja iz leta 2012 ko je stopil v veljavo ZUJF, ki je podražil študentsko delo za dodatnih 13.4%, je obseg študentskega dela upadel za 22%. Ta upad pa se žal ni pretvoril v redne zaposlitve mladih, ampak v neaktivnost, kar so potrdile tudi raziskave. Po naši oceni in mnenjih, ki smo jo pridobili s strani številnih deležnikov znotraj zainteresirane javnosti, bi previsok dvig minimalne urne postavke lahko vplival predvsem na kraje izven osrednje Slovenije. Namreč v Ljubljani in okolici delodajalci že danes plačujejo več kot je minimalna urna postavka, s težavo pa slednjo zagotavljajo v odročnejših krajih. Primer: v Prekmurju je 60% urnih postavk za opravljeno uro študentskega dela pod 5 eur na uro, v osrednji Sloveniji pa manj kot 30%. To so podatki, ki kažejo na to, da predlagatelj ni v celoti upošteval vseh okoliščin. S tem se bo lahko povečala tudi neenakost med mladimi glede na kraj bivanja.

Izjava poslanca Aljaža Kovačiča o študentskem delu

Nerazumen dvig minimalne urne postavke za študentsko delo bi lahko imel resne negativne posledice na socialni položaj mladih, ter na študentsko delo nasploh.

Geplaatst door Stranka LMŠ op Vrijdag 30 augustus 2019

V poslanski skupini LMŠ podpiramo dvig minimalne urne postavke za študentsko delo, saj slednje zagotavlja pomembno socialno vlogo pri dostopnosti študija za mlade. Vendar na podlagi zgodovinskih izkušenj, ko je pretirana podražitev tovrstne oblike dela povzročila precejšen upad obsega študentskega dela, opozarjamo na potrebno previdnost pri uvedbi sprememb na tem področju. Institut minimalne urne postavke pri študentskem delu je bil uveden leta 2015. Višina takratne minimalne urne postavke je bila izračunana iz minimalne plače v RS in je znašala 4.5 eur bruto. Predlagamo, da omenjeni predlog zakona predvidi enako ureditev, torej, da se minimalna urna postavka izračuna iz zneska minimalne plače v RS, ki se ga deli s povprečnim številom mesečno opravljenih delovnih ur (174 ur). Na ta način bi minimalna urna postavka za študentsko delo s 1. 1. 2020 znašala približno 5.4 eur bruto. Glede dodatkov k plačilu za opravljeno delo, ki jih predvideva predlog zakona, predlagamo njihovo črtanje iz zakonskega besedila, saj študentskega dela ne moremo enačiti z delovnim razmerjem in drugimi oblikami dela.