Skrajni čas je, da se preneha z uničevanjem prihodnosti naših otrok. Odprite šole in fakultete.

Po več kot 100 dneh bolj ali manj učinkovitega šolanja na daljavo ni nobenega razloga več, da se učenci, dijaki in študenti, s tem pa učitelji in profesorji, ne bi vrnili v šolske klopi in predavalnice. Vlada mora takoj zagotoviti ustrezne pogoje za vrnitev, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov. Zakaj to zmore tujina, ne pa Slovenija? … Kako je mogoče, da ob vseh domnevno pripravljenih scenarijih ob morebitni epidemiji pristojno ministrstvo dopušča le dva – dom in šola? Zakaj avgustovsko hvaljenje s preučenimi različicami pouka, ko pa vlada očitno pozna le črno in belo, vmesnih barv in odtenkov pa ne. Zakaj v tem času ni predlagala vsaj izmeničnega pouka. Na to vse glasneje opozarjajo šolniki in ravnatelji, zdaj pa so se – z današnjim bojkotom pouka – zase postavili tudi dijaki sami. Če je skrb zbujajoče, da ministrica Simona Kustec, sicer v preteklosti zagovornica dialoga, časa zanje ne najde, na drugi strani hkrati pomirja, da še zdaleč ni vseeno mladim, ki so z zavzemanjem zase ter za svoja prihodnost in znanje pokazali neprimerno višjo stopnjo zrelosti, kot pa jo z begom od dialoga kaže ministrica.

Če je – morda nehote – preslišala opozorila, ki jih že tedne ponavljajo mnogi, nazadnje epidemiolog Mario Fafangel: vlada Janeza Janše je  popolnoma zatajila, saj je šole zaprla kot prve, odpira (in naša jih zares še ne) pa jih kot zadnje. Čas je, skrajni čas, da ustavi uničevanje prihodnosti otrok in mladih.