Samostojni in enotni

Človek se vedno rad ozre nazaj. Na tisti topel občutek, ko se skozi prizmo nostalgije spomnimo lepih trenutkov. Ljudje vedno pozabimo in potlačimo slabo ter se spomnimo lepega. In prav je tako. Z največjim veseljem sem kot otrok poslušala zgodbe starejših o tem, kako so bili veseli čokolade in kako so hodili po kavbojke čez mejo. Zgodbe iz prejšnje države, kjer so se srečevale različne kulture, različni narodi, kjer enotnost ni bila floskula izrečena v nagovorih, ampak ponotranjena vrednota. Zgodovina našega naroda je prepolna lepih trenutkov in navdihujočih zgodb. Zgodb, katerih skupna rdeča nit je bila resnična enotnost.

Slovenija in Jerca sta predstavnici iste generacije. Če se pošalim, je ideja o rojstvu Jerce nastajala v istem trenutku, kot so se pričele ideje, da prihaja čas za samostojno državo. Pripadam generaciji, ki na lastni koži ni izkusila nobene vojne. To pa ne pomeni, da nimam razumevanja in spoštovanja do vseh naših prednikov, ki so skozi stoletja tlakovali pot in prispevali svoj delež k temu kar imamo danes. Enotnost in želja po tem, da bi naš narod imel svojo državo se je formalno izrazila 23.12.1990 in bila uradno potrjena na današnji dan, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita. Celoten narod je izrazil svojo voljo in nedvoumno pokazal, da se želi samostojno soočati z izzivi prihodnosti.

glasovnica leta 1990, vir fotografije: rtvslo.si

Od tistega leta do danes smo doživeli nesluten razvoj. Dvomim, da je kdorkoli v letih osamosvajanja predvideval kakšen razvoj družbe se bo zgodil v prihodnjih desetletjih na področju sodobnih tehnologij, znanstvenih dosežkov, spoštovanja človekovih pravic in sobivanja držav na evropski celini. Prav je, da se ustavimo in uvidimo kaj vse je bilo dobrega in se zavemo, da je vse kar imamo danes plod generacij, ki so soustvarjale našo skupnost skozi zgodovino. V času individualnosti, ko prednjači egoizem in je v ospredju forma pred vsebino, ter ko je vse preveč zgolj in samo negativnih zgodb, ki prodirajo v naš vsakdan skozi medije je nujno, da nas spreleti pozitivna misel in nam pomaga pri razmisleku o prihodnosti.

Dolžnost moje generacije je, da spoštujemo zgodovino našega naroda in, da soustvarimo prihodnost, ki bo vredna spoštovanja generacij, ki pridejo za nami.

Morda so se izzivi, ki so čakali novonastajajočo državo leta 1990 zdeli nedosegljivi in oddaljeni. Vendar to ni pomenilo omejitve pri tem, da so se počasni, a trezni koraki delali pogumno in vztrajno. Današnji izzivi so drugačni, a od nas ne terjajo nič manj poguma, da zagrizemo v družbene spremembe, ki so pred nami. Strmeti moramo k temu, da bo čez 29 let neka druga mladenka zapisala, kako pogumni in enotni smo bili leta 2019, ko smo sprejeli odločitev, da se spopademo s podnebnimi spremembami in oblikujemo model družbe, ki bo temeljil na trajnostnem razvoju in krepitvi solidarnosti na vseh nivojih.

Vse lepo in dobro ob današnjem prazniku.

Jerca Korče, podpredsednica stranke LMŠ in poslanka Državnega zbora