Rudi Medved: Muke po Mateju (ali teden reševanja slovenske vojske)

Reševanje problemov Slovenske vojske so za obrambnega ministra resnično prave muke po Mateju. Bolj ko se trudi dajati vtis skrbnosti, premišljenosti, celo strokovnosti, bolj udarjajo na plano vihravost, samovšečnost in pomanjkanje posluha za realnost. V Državni zbor prinaša na hitro in slabo spisane zakone, ki bolj ali manj služijo njegovi promociji. In ko mu to povemo, nas obtoži sovražnosti do Slovenske vojske in nas postavlja pred dejstvo: ali to ali pa vojske ne bo. Če že opoziciji to užaljeno očita, bo pa težko trdil, da so slovenski vojaki sami proti sebi. Ker v primeru sprememb Zakona o obrambi je minister naletel na najostrejšo kritiko prav pri tistih, ki jim je zakon namenjen, pri vojakih. Ali se vojaki v resnici lahko nadejajo nekaj več socialne varnosti po 45. letu, čemur naj bi bil prednostno ta zakon tudi namenjen? V treh sindikatih s področja obrambe so prepričani, da ne. Ob trkanju ministra na vest poslancev, da bomo krivi malodane za propad Slovenske vojske, če ne bomo brez zadržkov podprli njegovih zamisli, so Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat vojske, obrambe in zaščite in Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo na nas, poslance Državnega zbora naslovili apel, naj vnovič razmislimo o spremembah obrambne zakonodaje. Ministrove rešitve ocenjujejo kot nestrokovne, sicer na prvi pogled všečne, vendar ne rešujejo karierne poti vojaka po 45. letu. Zato zagovarjajo ukinitev starostne meje in zaposlitev za nedoločen čas. In sprašujejo, zakaj je treba status vojaka reševati prek obrambnega zakona, če se to da urediti prek splošnih predpisov.

Je sicer možno, ni pa nujno. V stranki Lista Marjana Šarca vseskozi aktivno sodelujemo pri reševanju problemov obrambnega sistema, tudi statusa vojakov po 45. letu. Temu je sledila vlada Marjana Šarca s potrditvijo Bele knjige o obrambi, s 45 milijoni dodatnega  denarja za obrambo, ki jih je sedanja vlada skoraj v celoti vzela obrambnemu proračunu,  s konkretnimi finančnimi spodbudami za podaljšanje pogodb o zaposlitvi  za okrog 3000 vojakov, ohranila zaposlitev vojakov v okviru obrambnega ministrstva tudi po 45. letu, sprejela sklep o prenosu plačnih razredov za prehod vojakov v drug organ ter dogovorov z drugimi organi o možnostih prezaposlitve vojakov k njim. Torej, povsem konkretne rešitve, ki bi jih bilo mogoče nadgrajevati, seveda v dialogu s stroko in sindikati. Obrambni minister je v hitropotezni ihti ta dialog v celoti zaobšel in odprl še eno fronto. Namreč rešitve, ki jih predlaga, globoko posegajo v zasnovo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je veljaven in Zakon o obrambi nikakor ni nad njim, pa četudi je zanj potrebna dvetretjinska večina v Državnem zboru. Namesto ustreznih sistemskih rešitev, na pomanjkanje katerih že leta opozarjajo civilni in vojaški strokovnjaki ter predstavniki posameznih vojaških struktur, predlagana sprememba zakona vsebuje zgolj enostranske rešitve, ki niso usklajene z drugimi poklici in dejavnostmi v javnem sektorju in pomenijo odmik od določil področne zakonodaje o zaposlovanju javnih uslužbencev, kar vodi v potencialno razgradnjo enotnega plačnega sistema.

Sprejete rešitve bi namreč sprožile učinek snežne kepe, saj bi posamezne skupine v javnem sektorju prav tako zahtevale ločeno obravnavo oziroma »izjemo« od veljavnih zakonov. 

Pa tudi to še ni vse. Stroka znotraj in zunaj obrambnega sistema opozarja, da predlagane rešitve dejansko rahljajo obstoječe pogoje za opravljanje pogodbene vojaške službe, ki so bili določeni na podlagi predhodne strokovne ocene in tako odpirajo vrata posameznikom, ki trenutnih psihofizičnih kriterijev ne dosegajo. Ob tem se nam poraja vprašanje, kaj tako nižanje standardov pomeni za nadaljnji razvoj vojske ter ali se morda s tem ne odpirajo vrata pripadnikom različnih paravojaških struktur, na kar je minister namignil že na svojem zaslišanju. Da je ta bojazen upravičena, kaže  določilo, ki pogodbenikom dovoljuje članstvo v političnih strankah.

To bi moralo biti za vse politične stranke, za vse državljanke in državljane popolnoma nesprejemljivo. Vojska mora biti in ostati apolitična organizacija.

Opravljanje vojaške dolžnosti mora temeljiti na izpolnjevanju ukazov nadrejenih, ki stremijo zgolj k uresničevanju skupnih varnostnih in obrambnih ciljev. Posledice predlagane določbe bi lahko pripeljale do konflikta med izpolnjevanjem ukazov nadrejenih v vojaških strukturah in interesov posamezne politične opcije, zato tej določbi nasprotujemo. In tudi to določilo se je v spremembah zakona znašlo tako, po tihem, saj minister ob predstavitvi tega ni omenjal, vsaj v poslanski skupini Liste Marjana Šarca ne.

Na vse to opozarjamo obrambnega ministra, na vse to ga opozarjajo tudi vojaki, strokovnjaki in pravna stroka, zato ne more reči, da ni vedel. Osnova za delovanje vsakega funkcionalnega obrambnega sistema so ustrezni finančni, kadrovski in materialni viri, ki jih moramo nenehno obnavljati in nadgrajevati, če želimo oblikovati obrambni sistem, ki bo prilagojen sodobnim varnostim izzivom in odziven nanje.

Osnovna celica obrambnega sistema so opremljene in kadrovsko popolnjene vojaške sile, ki jim moramo zagotoviti ustrezen socialni status tako med opravljanjem vojaške službe kot po njej.  

Spremembe Zakona o obrambi, kot jih predlaga obrambni minister, tega ne zagotavljajo. Spisane so bile v naglici, brez razmisleka, brez dialoga, še celo s tistimi ne, katerim je zakon namenjen. Zato v Listi Marjana Šarca predlagamo obrambnemu ministru in vsem drugim političnim strankam, da predlagane spremembe Zakona o obrambi v Državnem zboru zavrnemo.

Menimo, da je pri takih vprašanjih nujno opraviti pogovore z vsemi deležniki ter oblikovati rešitve, ki bodo dejansko namenjene izboljšanju obstoječega stanja, ne pa prozorni nameri, da se minister proslavi s sprejetjem zakona, ki bo dajal lažen vtis o rešitvi problema. Hkrati v želji po odgovornem ravnanju in zaščiti interesov Slovenske vojske pozivamo ministra, da nemudoma začne pripravljati rešitve, ki bodo strokovno utemeljene, usklajene s preostalimi ministrstvi, sindikati in širšo strokovno javnostjo ter bodo kot take uživale široko podporo političnih strank.

Rudi Medved, poslanec LMŠ