Prostovoljna uporaba mobilne aplikacije – poziv za spremembo Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19

Državni zbor Republike Slovenije je na 19. redni seji 9. julija 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Zakon zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v 4. poglavju predvideva vzpostavitev in uporabo mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in z osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Med drugim sta določeni brezplačna in prostovoljna namestitev ter uporaba aplikacije, vendar ta prostovoljnost ne velja za posameznike, ki bodo potrjeno pozitivni na novi koronavirus oziroma jim bo odrejena karantena. Za omenjeni skupini bosta namreč namestitev in uporaba aplikacije obvezni, v nasprotnem primeru je predpisana globa v višini od 100 do 600 evrov.

Podatki, ki jih je mogoče o posameznikih pridobiti s pomočjo informacijske tehnologije, so tako rekoč neomejeni. Zato mora biti uporaba tehnologije podrejena pravni državi, in ne obratno. Prostovoljna uporaba aplikacije je (upoštevajoč priporočila Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropskega odbora za varstvo podatkov in tudi Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije) predpogoj za skladnost z uveljavljenimi pravili s področja varovanja osebnih podatkov. Tudi v vseh preostalih evropskih državah (razen Poljske), ki so uvedle tovrstne mobilne aplikacije, je uporaba aplikacij prostovoljna.

Nasprotovanje obvezni uporabi mobilne aplikacije so izrazile številne institucije, med drugim tudi Informacijski pooblaščenec, ki opozarja, da bo obvezna uporaba aplikacije prinesla številne težave, češ, »veliko bo težko preverljivih izgovorov (nimam telefona, nimam pametnega telefona, nisem uspel namestiti, ne deluje, prazna baterija…) – najbrž si ne želimo, da se zdravstveni inšpektorji ukvarjajo s težavami s telefoni, ko bi lahko njihove omejene resurse bolj učinkovito namenili za nadzor spoštovanja ukrepov«.

V Listi Marjana Šarca smo med obravnavo interventnega zakona opozarjali na spornost določb, povezanih z vzpostavitvijo in uporabo mobilne aplikacije. Med drugim smo skupaj z večino opozicijskih poslanskih skupin vložili številna dopolnila, s katerimi smo, zaradi spornosti in morebitne neustavnosti predlaganih ukrepov, predlagali tudi črtanje členov, ki se nanašajo na uporabo mobilne aplikacije. Koalicija tega ni upoštevala, je pa minister za javno upravo Boštjan Koritnik le nekaj dni po sprejetju zakona na novinarski konferenci dejal, da je edini namen aplikacije državljanom omogočiti, »da izvedo, ali so bili v stiku s kom, ki je okužen«, hkrati pa zatrdil, da »bo aplikacija prostovoljna za vse, torej tudi za tiste, ki jim je odrejena karantena ali so potrjeno okuženi z virusom COVID-19«. Minister je v izjavi izpostavil še, da aplikacija temelji na odprtokodni nemški rešitvi oziroma zasnovi. Izjava ministra nas vsekakor preseneča, saj nakazuje na to, da minister ne pozna zakona, ki ga je vlada potrdila na svoji seji in je bil nato sprejet v Državnem zboru. 

Glede na ministrove izjave o prostovoljnosti in odprtokodnosti mobilne aplikacije ter glede na dejstvo, da trenutna ureditev v Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 še vedno določa obvezno uporabo aplikacije za posameznike, ki bodo pozitivni na novi koronavirus ali jim bo odrejena karantena, odprtokodnost pa v zakonu ni eksplicitno zapisana, oba ministra pozivamo, da nemudoma pristopita k spremembi interventnega zakona tako, da bo v zakonu jasno in nedvoumno določena prostovoljna uporaba mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in z osebami, ki jim je bila odrejena karantena, ki bo temeljila na odprtokodni zasnovi.

Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ