Program LMŠ za izhod iz krize, zelen razvojni preboj in finančna perspektiva EU

Spodbujanje domačega povpraševanja, tudi s turističnimi vavčerji in začasno uvedbo temeljnega državljanskega dohodka, dolgoročna vlaganja v javno infrastrukturo, nadgradnja in finančna okrepitev javnega zdravstvenega sistema. To je zgolj nekaj točk iz LMŠ-jevega programa ukrepov za omilitev gospodarske in socialne krize, ki bi jo – zlasti glede na počasnost ukrepov vlade in odsotnost nekaterih nujnih – lahko povzročila epidemija COVID-19. Stihijsko ukrepanje aktualne koalicije nas je v LMŠ spodbudilo k predstavitvi svojih ukrepov, pri pripravi katerih sodeluje ekonomist Jože P. Damijan.

»Ne želimo zgolj kritizirati, pač pa aktivno sodelovati,« poudarja predsednik stranke Marjan Šarec in hkrati opozarja pred ponavljanjem napak izpred desetletja, s katerimi je tedanja vlada krizo le še poglobila, naslednica pa z novimi napakami okrevanje zgolj otežila in podaljšala.

Aktualni kazalci so neizprosni: obeta se 8-odstotni padec gospodarske rasti, po nekaterih scenarijih celo do 15-odstotni, zadolžitev proračuna narašča, javni dolg se bo povečal za več kot 16 odstotnih točk. Vladni pristop je v marsičem prepočasen, nejasen, tudi zgrešen. Zato LMŠ ponuja alternativo: nujna sta preprečitev že zdaj občutnega povečanja brezposelnosti ter spodbujanje domačega povpraševanja in potrošnje.

Kratkoročno je to mogoče doseči s turističnimi vavčerji v višini 400 evrov ter z začasnim temeljnim državljanskim dohodkom v višini 100 evrov, ki bi veljala do začetka okrevanja gospodarstva. Ukrepe usmerjamo tudi v najbolj prizadeti turizem, predlagamo subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije, pospešitev javnih investicij v prometno in socialno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice, vrtci, nujna je aktivna stanovanjska politika, »zdravstvena zmaga« nad virusom pa nas vnovič opominja na krepitev javnega zdravstvenega sistema – ki nujno potrebuje tudi več sredstev.

In od kod sredstva? Likvidnostnih sredstev je načeloma dovolj, pričakovati je tudi t. i. helikopterska sredstva, ob pozivih Evropskega parlamenta k oblikovanju robustnega in stabilnega Večletnega finančnega okvirja (MFF) pa je dr. Klemen Grošelj opozoril tudi na črpanje evropskih sredstev, češ Slovenija si ne sme privoščiti, »da bi bila zopet v skupini zamudnic, saj bo to imelo izredno negativne gospodarske in socialne učinke.«

Dotlej pa velja: vlada naj vendarle opazi nevarnost šoka povpraševanja in spodbudi potrošnjo! 

PROGRAM KRATKOROČNIH IN SREDNJEROČNIH UKREPOV

Med ukrepi za spodbujanje tekočega povpraševanja, ki imajo takojšen učinek, predlagamo predvsem naslednje:

  • Turistični vavčer vsakemu državljanu (v višini 400 evrov) z omejenim rokom veljavnosti, ki se lahko uporabi le pri domačih gostinsko-turističnih ponudnikih (država plača 30% računa za fakturirane storitve posameznikom, kumulativno do skupnega zneska vavčerja),
  • Začasna uvedba univerzalnega temeljnega državljanskega dohodka (v višini 100 evrov mesečno) z omejenim rokom veljavnosti in za porabo v Sloveniji po podobnem mehanizmu kot pri turističnem vavčerju (program deluje do preklica, do začetka okrevanja gospodarstva),
  • Pospešitev spodbujanja naložb gospodinjstev energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije z več kot polovičnim subvencioniranjem s strani države (povečanje sredstev EKO sklada, hitrejša obravnava vlog in večji delež sofinanciranja),
  • Pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice…) in energetske sanacije javnih stavb,
  • Program samooskrbe javnih ustanov (vrtce, šole, bolnišnice) z določitvijo >50% deleža živil, ki jih morajo ustanove kupiti pri lokalnih predelovalcih,
  • Pospešitev postopkov za izvedbo velikih infrastrukturnih naložb (Drugi tir, Tretja razvojna os, avtocestni odseki) in energetskih projektov (NEK2, HE Sava),
  • Preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje) gradnje lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki (v 2020-2021).

Med paketi ukrepov (s srednjeročnim učinkom) za spodbujanje zelenega prehoda prek spodbujanja vlaganj v zelene tehnologije, obnovljive vire energije in spodbujanja inovacij izpostavljamo predvsem naslednje:

  1. Ukrepi za izhod iz recesije in zeleno spodbuditev razvojnega preboja (1 – 4)
  2. Ukrepi za spodbujanje domačega povpraševanja za izhod iz recesije
  3. Program dolgoročnih vlaganj v prometno infrastrukturo, ustanovitev Infrastrukturnega sklada za financiranje ključnih infrastrukturnih projektov
  4. Program energetskega prehoda na obnovljive vire in za doseganje podnebnih ciljev, nadgraditev Podnebnega sklada za financiranje teh ciljev
  5. Spodbujanje tehnološkega razvoja in prestrukturiranje gospodarstva
  • Ukrepi za bolj prijazno prihodnost (5 – 10)
  • Nadgradnja javnega zdravstvenega sistema za povečanje njegove učinkovitosti
  • Oblikovanje in financiranje učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe
  • Aktivna stanovanjska politika in preoblikovanje dela DUTB v Nepremičninsko-stanovanjski sklad
  • Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, z elementi solidarnosti
  • Prilagoditve pokojninskega sistema, ustanovitev Demografskega sklada za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema
  • Izboljšanje kakovosti življenja in človeškega kapitala

Poglejte še posnetek predstavitve.

Predstavitev predlogov ukrepov za okrevanje gospodarstva in omilitev socialne in družbene krize po epidemiji. Govorci: predsednik Marjan Šarec, evropski poslanec dr. Klemen Grošelj in ekonomist dr. Jože P. Damijan

Objavil/a Stranka LMŠ dne Ponedeljek, 18. maj 2020