Pripravili smo predloge dopolnil, s katerimi poskušamo zakon narediti boljši, še vedno pa ne moremo govoriti o dobrem zakonu – odpira nam več vprašanj, kot pa daje odgovorov

Od vlade smo pričakovali, da bo pripravila zakon, v katerem bo  z mislijo tudi na jutri zaobsegla vse pereče težave, s katerimi se soočamo v času epidemije, ter jih naslovila na sorazmeren način. Vseh lukenj se ne da zakrpati, smo pa v LMŠ kljub temu pripravili predloge dopolnil, s katerimi poskušamo zakon narediti boljši, še vedno pa ne moremo govoriti o dobrem zakonu. Odpira nam več vprašanj, kot pa daje odgovorov. Razumemo da morajo biti ukrepi sprejeti hitro, vendar pa je še bolj pomembno, da je zakon učinkovit in v praksi izvedljiv.

Odgovornost je v tem primeru pomembnejša od hitenja. Predvsem zato, ker bodo ukrepi veljali tudi za nazaj – od začetka epidemije 13. marca. 


V PS LMŠ nas skrbijo členi, povezani z dodatnimi pooblastili policiji in nadzorstvom, ki niso v ničemer povezani z gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi ukrepi. Ne le, da taki členi ne sodijo v tak predlog zakona, ne sodijo niti v demokracijo. Niti v času epidemije. Kot smo v LMŠ že povedali, ne dovolimo, da bi zajezitev epidemije postala krinka za uvedbo nedemokratičnih prijemov. 


Tudi temu sledijo dopolnila, ki smo jih vložili na seji odbora za finance, s katerimi smo skušali zajeti in pravično obravnavati vse kategorije in preprečiti poslabšanje položaja kogarkoli. Žal pa je za podrobno preučitev predlaganega zakona in pripravo amandmajev, ki bi rešili vse njegove pomanjkljivosti in nejasnosti, zmanjkalo časa. 

Gospodarstvo

  • Bolj jasna se določa pogoje za vračilo mesečnega temeljnega dohodka v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev. Delodajalec mora  pomoč vrniti v obdobju dveh let brez zamudnih obresti.
  • Delodajalec, ki se vključi v ukrep delnega povračila nadomestil plače, se mora pisno zavezati, da bo delovna mesta zaposlenih, ki so upravičeni do nadomestila, ohranjal še vsaj pol leta. Namen ukrepa je namreč ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije  COVID-19.

Širili smo krog upravičencev do temeljnega dohodka

  • Do temeljnega dohodka so upravičeni vsi samozaposleni (ne glede na njihovo pravno organizacijsko obliko) ter zaposleni po avtorski in podjemni pogodbi, ki najmanj od začetka razglasitve epidemije do sprejetja tega zakona opravljajo katerokoli samostojno dejavnost. Ureja se tudi položaj tistih samozaposlenih in zaposlenih po avtorski in podjemni pogodbi, ki so prenehali z opravljanjem dejavnosti po tem, ko je vlada za samozaposlene predvidela le odlog plačila prispevkov za dve leti.

Mladi in študentje

  • Uvedba nadomestila študentom, ki so v zadnjih mesecih delali preko študentske napotnice in so zaradi razglasitve epidemije utrpeli upad dohodka iz naslova študentskega dela. Do nadomestila ne bi bili upravičeni študentje, ki že v skladu s področno zakonodajo nimajo večine pravic iz statusa študenta, saj so v delovnem razmerju, opravljajo samostojno registrirano dejavnost ali so vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu.
  • Izplačilo dodatka vsem študentom, tako rednim, izrednim kot tujim, ki študirajo na slovenskih izobraževalnih ustanovah.
  • Mladim iskalcem zaposlitve, ki so brez prihodkov, se po vzoru samozaposlenih nameni solidarnostni mesečni dodatek v višini 150 EUR.

Zdravstvo in pravice

  • Po koncu veljavnosti ukrepov, ki veljajo v času trajanja epidemije, se presežek neplačevanja storitev, ki jih krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nameni za dodatno financiranje programov skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu.

Javni sektor

  • Javnega uslužbenca se v času epidemije znotraj istega delodajalca lahko premesti brez njegovega soglasja, soglasje pa je potrebno v primeru premestitve na enako ali primerljivo drugo delovno mesto pri drugem delodajalcu. Premestitev bi bila mogoča zgolj za delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje pogoje in ga je sposoben opravljati.

Turizem

  • Organizatorjem potovanj v slovenskem turizmu se zagotovi, da bodo svojim potrošnikom omogočili koriščenje vplačanih storitev.

Potrošnikom omogočamo lažje odplačevanje kredita

  • Odobritev odloga plačila brez dodatnih stroškov za kreditojemalce, obresti za posojilo se v času mirovanja ne obračunavajo. Ne obračunavajo se niti obresti, ki bi jih morali plačati po obdobju moratorija, niti stroški odobritve odloga. Potrošnik tako ohranja nespremenjeno višino mesečnega obroka za posojilo.
  • Ukrepi iz tega zakona prenehajo veljati s tem, ko pristojen minister oziroma Vlada RS odpravi razglasitev epidemije.

V LMŠ smo skupaj s PS Levica vložili dopolnilo:

  • Z namenom zagotovitve finančne stabilnosti ZZZS se v času trajanja epidemije zavodu zagotavljajo likvidna sredstva za tekoče financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kritje primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu iz državnega proračuna.

V LMŠ smo skupaj s PS Levica, PS SAB in PS SD vložili naslednja dopolnila:

  • Pravice in pomoč, ki izhajajo iz ukrepov, začnejo veljati od dneva začetka razglasitve epidemije.
  • Z namenom zagotavljanja uresničevanja namena znižanja funkcionarskih plač dodatek za nevarnost in posebne obremenitve ne pripada funkcionarjem, za katere zakon določa znižanje plač.
  • Črtata se tako 103. kot 104. člena interventnega zakona. Dodatna pooblastila, ki bi jih z novima členoma dobila policija, so namreč pomanjkljivo obrazložena ali sploh ne, vsebinsko neutemeljena in pretirana. Ob očitni nesorazmernosti predlaganih ukrepov člena prinašata hud poseg v zasebnost posameznika ter s tem kršitev njegovih ustavnih pravic in svoboščin. Na njuno ustavno spornost opozarjajo tudi pravni strokovnjaki, Informacijski pooblaščenec in Varuh človekovih pravic. Hkrati ne gre spregledati, da trajanje predlaganih dodatnih pooblastil policiji ni omejeno zgolj na obdobje epidemije.

Ker so dopolnila, ki smo jih vložili v LMŠ, tudi skupaj z ostalimi opozicijski strankami, razen SNS, na seji odbora za finance, kljub našemu večkratnemu opozarjanju na pomembnost njihovega sprejetja  v dobrobit državljanov, naletela na gluha ušesa,  smo se odločili za ponovno vložitev dopolnil na seji Državnega zbora.

  • Črtanje ustavno spornega 103. člena, ki določa dodatna pooblastila policiji, ki so neutemeljena in celo pomanjkljivo obrazložena ali sploh ne. Obenem člen prinaša hud poseg v zasebnost posameznika ter s tem kršitev njegovih ustavnih pravic in svoboščin.
  • Delodajalec, ki se vključi v ukrep delnega povračila nadomestil plače, se mora pisno zavezati, da bo delovna mesta zaposlenih, ki so upravičeni do nadomestila, ohranjal še vsaj pol leta. V kolikor se bo ob predložitvi letnega poročila za leto 2020 ugotovilo, da je delodajalec odpuščal delavce, za katere bo prejel nadomestilo s strani države, bo moral vsa prejeta sredstva tudi vrniti. Namen ukrepa je namreč ohranitev delovnih mest zaradi posledic epidemije  COVID-19.
  • Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih plač za nazaj od 13. marca dalje, od dneva razglasitve epidemije v RS, in ne od 1. 4. 2020, kot je želela Vlada RS.
  • Delodajalcem se omogoči, da lahko pomoč iz ukrepov uveljavijo tudi za obdobje, ko ta zakon še ni veljal, torej od 13. marca dalje, ko je bila že razglašena epidemija.