Primer Acron: Aktualna vlada je dopustila realizacijo negospodarnih poslov

Komisija za nadzor javnih financ je zaradi sumov o neustreznem, nepreglednem ter negospodarnem postopku nabave zaščitnih mask na pobudo LMŠ, SD in Levice, pretresala posel med Zavodom RS za blagovne rezerve in podjetjem Acron.

Na seji spet nismo prišli do ključnih odgovorov. Zakaj je ostalo več kot 40 odstotkov ponudb nepregledanih? Kdo je v vertikali odgovornosti odredil, da se mora poslovati izključno preko posrednikov?  Zakaj država ni sprejela  ponudb za neposredno nabavo iz Kitajske, kot so to storile države Hrvaška in Avstrija ter prihranile več milijonov evrov?

Vlada je vedela, da so bile cene zaščitnih mask zelo različne, pa je kljub temu  polovico ponudb pustila neodprtih. Tovrstne okoliščine so naredile prostor »prednostni« obravnavi podjetij, ki so v različnih povezavah s člani vladajoče politike. V tem prostoru se je znašlo podjetje Acron.

Podjetje Acron naj bi po poročanju medijev pri skoraj 30 milijonskem poslu zaslužilo 16 milijonov evrov. Acron nosi moralno in etično odgovornost za to, da je v spopadanju s krizo služil s pomočjo 100- in več odstotnih marž.  Tega Acron ni nikoli zanikal. Da so bile nabavne cene na kitajskem trgu res enkrat nižje od ponudb naših podjetij, se je moč prepričati tudi na podlagi ponudbe regije Nanjing iz Kitajske, ki jo je pridobil SAZU.

Gre torej samo za eno izmed »pravih podjetij«, ki je izkoristilo poslovno priložnost na legalen način, odgovornost pri tem pa nosi politika, ki je z omogočanjem takšnih poslov, oškodovala javne finance. Vladi sicer ne gre oporekati specifične narave razmer, na kar se tudi (pre)pogosto sklicuje, a te »posebne« okoliščine še zdaleč ne morejo in ne smejo biti izgovor za vsa nedopustna, nepregledna in negospodarna ravnanja, ki zbujajo tudi utemeljen sum krivdne odgovornosti.

Če ne bi prišlo do razkritij Ivana Galeta, raziskovalnih novinarjev ter današnje seje na pobudo LMŠ, SD in Levice, smo lahko prepričani, da do znižanja cene mask v tem primeru ne bi prišlo. Država je tudi zaradi omenjenih naporov prihranila nekaj milijonov, saj je podjetje izdatno znižalo ceno mask v tretji pogodbi.

Komisija za nadzor javnih financ je sprejela naslednje sklepe:

1. Komisija za nadzor javnih financ ugotavlja, da je bila organizacijska shema nabave zaščitne in medicinske opreme v času od razglasitve epidemije COVID-19, ki jo je vzpostavila vlada, nepregledna in je omogočila negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.

2. Komisija za nadzor javnih financ priporoča Računskemu sodišču, da prednostno opravi izredno revizijo preglednosti, smotrnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev pri nabavi zaščitnih sredstev v času epidemije COVID-19 prek podjetja Acron, d. o. o..

3. Komisija za nadzor javnih financ poziva vlado, da v prihodnje zagotovi preglednost, gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev pri nabavi zaščitne in medicinske opreme ter dosledno upošteva smernice Evropske komisije, ki omogočajo stik z izvajalci v EU in zunaj nje.

4. Komisija za nadzor javnih financ predlaga vladi, da v 8 dneh pridobi neodvisna strokovna mnenja pristojnih institucij o certifikatih, ki jih je podjetje Acron d. o. o. predložilo ob sklenitvi posla za nabavo zaščitnih mask. S temi mnenji naj vlada takoj po prejetju seznani Komisijo za nadzor javnih financ.