Premier: »Vsi člani družbe morajo biti enakopravno vključeni v njeno delovanje.«

Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je v Celjskem domu nagovoril zbrane na slavnostni akademiji, ki jo je ob mednarodnem dnevu gluhih organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Celje. V svojem nagovoru se je zavzel za enakopravno obravnavo vseh v naši družbi ter za čim prejšnjo izvedbo pobude Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za dopolnitev ustave s slovenskim znakovnim jezikom.

Premier je uvodoma poudaril, da je pomembno, da so vsi člani naše družbe enakopravno vključeni v njeno delovanje. »Vsak človek, ki ima kakršno koli okvaro, ne samo gluhi, tudi drugi, se seveda v družbi težje uveljavi, težje je vključen vanjo, pa ne zaradi samega sebe, ampak zaradi drugih članov družbe, ki ga velikokrat ne razumejo.«

Nadaljeval je, da je »izjemnega pomena, da vsak dan drug drugega opominjamo in ozaveščamo, da so med nami tudi ljudje, ki imajo takšne ali drugačne težave. V človekovi naravi je, da ne razume nekaterih težav, dokler ni sam soočen z njimi. Ko pa se enkrat sooči, potem šele začne razumevati.«

Zavzel se je za to, da tako vlada kot lokalne skupnosti naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se vsi, ki so v naši družbi šibkejši, počutijo sprejeti in enakopravni.

»Vaš svet je nekoliko drugačen, ampak če ga pogledamo realno, pravzaprav ni nobenih razlik med vami, ki ne slišite, in nami, ki slišimo. Ne sme biti razlik,« je poudaril ter obljubil, da si bo vlada še naprej prizadevala za to. V nagovoru se je nato osredotočil na pobudo za vpis znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. »Ena redkih držav bomo, ki bo dosegla ta cilj. Seveda sam vpis še ne pomeni, da se bo čez noč vse rešilo, je pa eden izmed pomembnih korakov k temu, da bo znakovni jezik kot vaš materni jezik enakopravno priznan.«

Ob zaključku je vsem prisotnim iskreno čestital ob njihovem dnevu, »ki naj bo naš skupni dan, dan druženja, ozaveščanja, opominjanja, predvsem pa medsebojnega vlivanja poguma, da smo tudi takrat, ko je težko, ko ne vidimo izhoda, ko se počutimo, da nas nihče na tem svetu ne razume, tukaj drug za drugega. Enkrat eden potrebuje oporo, drugič drugi. Če si jo bomo dajali vsak dan, potem nam lahko uspe vse.«

Ob robu

Gluhi v Sloveniji so organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij pri nas. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) združuje 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih. V Sloveniji po ocenah živi več kot 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, 450 oseb s polževim vsadkom, 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, ter 75.000 oseb s slušnim aparatom. Svetovna zveza gluhih (WFD) je leta 1959 mednarodni dan gluhih sprejela kot prireditev oziroma praznik, ki ga povsod po svetu obeležujemo v septembru.

Foto: Nebojša Tejić, STA