Predsednik vlade za Siol o ključnih projektih vlade

Marjan Šarec, predsednik 13. slovenske vlade, ni človek velikih besed. Pri napovedih in obljubah je previden, pri analizi stanja pa se najraje zateka k metaforam. “Ker me ljudje tako najbolje razumejo,” poudarja 41-letni Šarec, ki je v slabih treh mesecih prebrodil vse čeri, med njimi tudi prvo vladno krizo. Nima iluzij, da bo mandat miren. V pogovoru je razkril tri ključne projekte te vlade, svoj obisk na Sovi, diverzijo na ministrstvu za finance, razloge za zamenjave v vojski in policiji, zakaj ga napadi z desnice v resnici ne ganejo …

Včasih je veljalo, da morajo imeti vlade prvih sto dni miru. Tega privilegija niste imeli. Za vami so burni trije meseci, celo ena vladna kriza. Kako trdni sta vlada in koalicija?

Če govorim v svojem imenu, teh sto dni miru v resnici nisem imel, niti jih nisem pričakoval, čeprav bi bilo lepo, da bi jih imeli, da bi se vlada postavila v miru. Živimo v turbulentnih in instant časih. Že pred zaprisego vlade je bilo burno zaradi napovedi nekaterih podjetnikov na čelu z Ivom Boscarolom, da bodo preselili proizvodnjo v tujino, ker bo vlada vse uničila. Nekateri iz Levice pa na polno nazaj.

Potem so bile še druge zadeve, ki so se dogajale še pred formiranjem vlade. O stotih dneh miru ne moremo govoriti. Mogoče tudi zato, ker je bil koalicijski sporazum pisan preveč smelo, predvsem v tem, da bi morali nekateri ukrepi stopiti v veljavo že s 1. januarjem 2019. Že na pogajanjih sem opozoril, da to ni modro.

To sicer ni nič usodnega, je pa res, da se v zgodovini Slovenije še nihče ni toliko ukvarjal s koalicijskimi sporazumi, kot se to dogaja zdaj. Vse to sem že doživel kot župan Kamnika. Vse želijo predvideti vnaprej, ker tistemu, ki je prišel na vrh, ne zaupajo.

Veste, v avtu sedijo štirje ljudje, trije so starejši vozniki, tokrat sopotniki, vozi pa ga mladi voznik. Vse oči bodo uprte v mladega voznika. Tako pač je v življenju.

Očitno postaja, da je najbolj kritična os te vlade odnos med vami in Alenko Bratušek. Marko Bandelli, prvi minister, ki je moral oditi, prihaja iz njene stranke, ostro pa se je postavila tudi pri sprejemanju proračuna in vprašanju pokojnin. Kako bi opisali vajin odnos?

Hja, bilo je nekaj težav, ampak sva se z Alenko Bratušek usedla in sama odkrito pogovorila. Morala bi se že prej, ampak ni bilo časa, ker je dela veliko. Imela sva zelo dober pogovor, zato menim, da se v prihodnje ne bi smele pojavljati podobne težave.

Se morda počuti odrinjeno, ker je edina ženska med predsedniki koalicijskih strank in nekdanja predsednica vlade?

Mogoče so jo v preteklosti naučili neke borbenosti, saj si je kot ženska morala izboriti svoje mesto, zato je čutila, da bi tudi jaz lahko tako ravnal. Povedal sem ji, da vem, kako se počutijo ženske v politiki, ker sem pravzaprav sam na istem. Ko prideš kot igralec ali komik v politiko, si deležen popolnoma enakega podcenjevanja. Le da se pri meni niso ukvarjali z dolžino krila, ampak z mojim preteklim poklicem. Nekateri še danes ne ločijo lika od realnosti. Če je pokojni Demeter Bitenc igral nemške generale in častnike v toliko filmih, verjetno še ne pomeni, da je nacist.

Ste ji na tem sestanku postavili ultimat, ali naj ostane v vladi ali gre?

Ne, ta sestanek sva opravila že po tistih dogodkih na vladi. Tam nisva postavljala nobenih ultimatov, ampak sva imela zelo korekten in kakovosten pogovor.

Ste torej z njo zgladili vse spore? Podpirate njeno stališče, da pri gradnji drugega tira ne potrebujemo Madžarov in da lahko 200 milijonov evrov za to v prihodnjih letih najdemo v proračunu?

Ta hip še nimam dokumentacije, ki bi to potrjevala. Vsekakor bo to odločitev vlade. Podprl bom vsako rešitev, ki ne bo škodila Sloveniji in projektu.

Kaj pričakujete od svojih ministrov? Kakšne standarde morajo izpolnjevati?

Tisto, kar pričakujem od sebe, torej resno delo in ne preveč hvaljenja, preden je dosežen rezultat. Manj pojavljanja pred kamerami in več narejenega. Skromnost je tista vrlina, ki te lahko ohrani pri življenju. Kmalu bo minilo sto dni vlade in morda se bi kdo rad s čim pohvalil, a časa za to bo še dovolj. Treba je rešiti nekatera akutna vprašanja, potem pa bodo ljudje že sami povedali, ali je nekaj dobro ali slabo.

Ali ste po skoraj stotih dneh že začutili razlike med ministri po učinkovitosti in izpolnjevanju nalog, o katerih se dogovorite na vladi? Kdo izstopa v obe smeri?

Razlike so tudi v resorjih. Niso vsi enaki, saj tudi v orkestru vsi inštrumenti nimajo enake vloge. Vidim, da se ministri trudijo, a jih včasih mogoče moti neusklajenost poslanskih skupin. Premalo je discipline in skupnih stališč, vsak včasih zaostri retoriko za vsako najmanjšo stvar. V politiki je treba veliko stvari požreti.

Dva meseca me niste videli na tiskovnih konferencah, ker je bolje, da sem tiho, če nimam česa povedati. Od poslanskih skupin zato pričakujem, da bodo delovale homogeno, ker število strank v koaliciji ni pogoj za dobro ali slabo delovanje. Vsi se moramo zavedati svoje odgovornosti. Pričakujem, da enkrat popusti eden, drugič pa drugi. Nikoli ne moremo vsi doseči vsega. Tako pač je.

Vlada in vi osebno imate po anketah rekordno javnomnenjsko podporo. So vas volivci nagradili, ker menijo, da znate udariti po mizi?

Ankete so relativne, volivci pa svojo voljo pokažejo samo na volitvah. Verjetno pa ljudje vidijo, da sem popolnoma normalen človek. V kampanjah so ves čas poslušali, kako nimamo ne ljudi ne programa. Komajda so verjeli, da vsak dan jem z vilicami. V Kamniku so me že poznali kot takega, zato sem na drugih županskih volitvah kot prvi v zgodovini občine zmagal v prvem krogu.

"V Sloveniji imamo prenizko minimalno plačo. Dejstvo pa je, da bodo v nekaterih panogah težave, zlasti v tistih, v katerih se ustvarja prenizka dodana vrednost."

Foto: Bojan Puhek

Katere so tri prednostne naloge vlade?

Zdravstvo, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem. Pri zdravstvu bomo največ pozornosti namenili čakalnim vrstam. Nekaterih nikoli ne bomo odpravili, ampak tam, kjer se mudi, jih moramo imeti pod nadzorom. Pri bolnikih z rakom je pomemben vsak dan.

Sam kot zelo pomembno prednostno nalogo vidim tudi obrambno-varnostni sistem, saj moramo na tem področju storiti ogromno.

Na gospodarskem področju pa se bomo posvetili predvsem odpravi različnih administrativnih ovir in zagotavljanju stabilnega okolja. Vlagatelji morajo vedeti, kam prihajajo. Za gospodarstvo namreč niso pomembni le davki, ampak zlasti stabilno okolje. Če kak vlagatelj pride v neko občino, ker bi tam rad zagnal naložbo, se velikokrat zgodi, da hitro obupa, saj ugotovi, da bo za spremembo prostorskih aktov potreboval tri leta. Država je dolžna poskrbeti za hitro spremembo prostorskih aktov, seveda ne v škodo okolja. Minister za okolje in prostor Jure Leben ima pred seboj veliko nalogo. Naš končni cilj je delujoče gospodarstvo.

Če začnemo pri gospodarstvu: je predvidljivo poslovno okolje to, da zakon o minimalni plači spreminjate decembra? S tem podjetjem niste dali na voljo časa za prilagoditev.

Že prej sem vam govoril, da je težava to, da smo nekatere zadeve v koalicijskem sporazumi določili z datumi. V Sloveniji imamo prenizko minimalno plačo. Dejstvo pa je, da bodo v nekaterih panogah težave, zlasti v tistih, v katerih se ustvarja prenizka dodana vrednost.

Hkrati bodo socialne pomoči v letu 2019 ostale na isti ravni, kot je bilo določeno pred volitvami. Nisem sicer naklonjen temu, da se takšne odločitve sprejemajo pred volitvami in ustvarjajo bremena za novo vlado. Zato moramo sprejeti tudi spremljevalne ukrepe, da bodo socialno pomoč res dobivali tisti, ki so do nje upravičeni, ne pa da spodbujajo nedelo v današnjem času, ko primanjkuje delovne sile. Od ministrov pričakujem ustrezne predloge strukturnih ukrepov.

Zakaj država po toliko letih še vedno ni sposobna povezati vseh baz podatkov, da nehamo poslušati te zgodbe o obrtnikih, ki se vozijo v mercedesih in hkrati dobivajo subvencije za šolanje otrok in vrtce?

To se dogaja, ker v sistemu vrsto let vlada nered. Imeli smo tudi vrsto nesmotrnih nakupov programske in IT-opreme, na primer slavni internetni oblak. Ena od naših prednostnih nalog je tudi digitalizacija, a ne na papirju. Tehnologija danes omogoča neslutene stvari, mi pa še vedno pisno sporočamo podatke. Res ne razumem na primer, da moramo funkcionarji Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) sami sporočati podatke o premoženjskem stanju, če pa lahko ta sama vpogleda v vse baze podatkov.

Ampak enkrat bo treba reči bobu bob. In pač povedati, kaj nam pripada in kaj ne. Zagotovo bodo nabave v zdravstvu nepregledne, dokler ne bodo na vidnem mestu javno objavljeni vsi podatki o nabavah, za vsako zdravstveno ustanovo posebej.

Se strinjate, da je slovenski razvojni model na prelomnici? Pomemben del gospodarstva se v zadnjem desetletju in pol v tehnološko ni prestrukturiral, zaradi česar podjetja ekonomiko gradijo na nizkih stroških dela. V Sloveniji se zato danes pogovarjamo o dvigu minimalne plače nad prag revščine. Kaj bo torej vlada storila za to, da bo slovensko gospodarstvo ustvarjalo višjo dodano vrednost?

Pred vrati je četrta industrijska revolucija. Seveda bodo nekatere panoge zaradi strukture posameznih del vedno imele določen odstotek delovne sile z nizko dodano vrednostjo. Veliko, največ je odvisno od podjetij samih. Direktor Menine, tovarne pogrebne opreme v mojem domačem kraju, mi je dejal, da so v poslu obstali, ker so pravočasno avtomatizirali delo. Marsikdo od njihovih tekmecev je ugasnil, ker tega ni storil. Ni vedno res, da je Evropa razvita, mi pa capljamo. Podjetje je na koncu odgovorno za svoj razvoj, v Sloveniji pa jih je ogromno propadlo, ker so bili nekateri pohlepni. Vlada pa seveda lahko z nekaterimi ukrepi pomaga.

Kako bo to storila?

Z odpravo administrativnih ovir in predolgih postopkov. Tukaj se vse začne in konča. Čas je denar. Upam, da bo naložb z visoko dodano vrednostjo čim več. Zagotovo bodo delodajalci nasprotovali dvigu minimalne plače, delojemalci pa ukrepom, ki so bolj v prid delodajalcem. Razprava o tem je naloga ekonomsko-socialnega sveta. Vsak bo moral nekje popustiti.

Ampak v Sloveniji se pogovarjamo le o minimalni plači, pozabljamo pa na dejstvo, da je povprečna plača v primerjavi z drugimi evropskimi državami prenizka. Po zadnjih zvišanjih se ji je minimalna plača že močno približala. Ali je vlada sposobna voditi dialog med gospodarstvom in delojemalci o dvigu?

To bo morala storiti. Koalicija je skupek več strank in vsak vidi zadeve nekoliko po svoje. Če bi bil predsednik vlade, ki ima absolutno oblast, potem bi lahko deloval drugače. Morali pa se bomo lotiti davčne zakonodaje.

Na kakšen način?

Uravnotežiti obremenitev dela, ki je pri nas visoka. Davek na dobiček pa je nizek.

Se vam zdi prav, da nekatera podjetja plačujejo skoraj nič efektivnega davka na dobiček, kar je ob Irski in Luksemburgu najmanj v Evropi?

V koalicijskem sporazumu smo se zavezali, da bodo morala plačevati najmanj pet odstotkov. Resni podjetniki temu verjetno ne nasprotujejo. Ob vseh olajšavah nekateri ne plačajo nič.

Tudi z gospo Sonjo Šmuc se je mogoče pogovarjati. Seveda pa načelnost za nekatere v politiki in gospodarstvu pomeni le to, da ne odstopajo od ničesar.

Članek v celoti na Siol.net.