Predsednik vlade v Davosu: »Članstvo držav Zahodnega Balkana v EU mora biti naš končni cilj, korake pa je treba ob izpolnjenih pogojih pospešiti in ne upočasnjevati«

Predsednik vlade Marjan Šarec se na povabilo ustanovitelja in izvršnega predsednika Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum – WEF) prof. Klausa Schwaba udeležuje 50. letnega zasedanja WEF v Davosu.


WEF, ki se uvršča med vodilne in najvplivnejše konference na svetu, tokrat poteka pod naslovom »Stakeholders for a Cohesive and Sustainable World« (Deležniki za celosten in trajnosten svet).


Predsednik vlade je kot razpravljavec sodeloval na panelu o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu. Razprava je bila osredotočena na vprašanje, kako z okrepljenim regionalnim sodelovanjem pospešiti razvoj regije. Poudaril je, da je širitev EU na Zahodni Balkan ključnega pomena za stabilizacijo in preobrazbo regije. Brez implementacije širitvene politike EU razprava o prihodnosti EU ne bo celovita. Regija je pomemben partner EU tudi v luči soočanja z izzivi, kot so boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter sodelovanje z EU pri upravljanju migracij.


Predsednik vlade je zato znova izrazil razočaranje, ker države članice EU konec preteklega leta niso zmogle sprejeti odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: »Na koncu dneva je nadaljevanje širitvenega procesa edina izbira, ki jo imamo, če želimo stabilno in močno Evropo. Le takšna Evropska unija bo lahko imela pomembno in odgovorno vlogo v globaliziranem in nestanovitnem svetu.« Izrazil je tudi prepričanje, da bodo prihajajoče razprave med članicami EU dokazale, da je EU sposobna dosegati soglasje o tako pomembnem vprašanju, kot sta evropska perspektiva in evropska pripadnost Zahodnega Balkana: »Članstvo regije v EU mora biti naš končni cilj, korake do cilja pa je treba ob izpolnjenih pogojih pospešiti, in ne upočasnjevati.« Ob tem je še izrazil pričakovanje, da bo znotraj EU marca doseženo soglasje za začetek pogajanj o članstvu v EU s Severno Makedonijo in Albanijo.


Po razpravi o Zahodnem Balkanu se je predsednik vlade sestal z bolgarskim predsednikom vlade Boykom Borissovim, s katerim sta potrdila dobre odnose med državama in poudarila potencial gospodarskega sodelovanja.

Ob robu razprav v Davosu je predsednik vlade opravil kratek pogovor tudi s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Izmenjala sta poglede na bilateralne odnose in izpostavila pomen napredka Zahodnega Balkana na EU poti ter s tem povezanih pričakovanj v času hrvaškega predsedovanja Svetu EU.

Srečal se je tudi s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom. Spregovorila sta o nadaljnjem sodelovanju med Slovenijo in EIB, s poudarkom na nadaljnji podpori banke pri večjih infrastrukturnih projektih ter njeni vlogi pri evropskem zelenem dogovoru.

Predsednik vlade se je sestal tudi z novoimenovano generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo, s katero sta največ pozornosti namenila trenutnim makroekonomskim in gospodarskim razmeram v Sloveniji ter dobremu medsebojnemu sodelovanju, tudi v okviru Centra za razvoj financ (CEF), mednarodne organizacije s sedežem v Ljubljani. Izmenjala sta tudi mnenja o razmerah v EU in napovedih globalnih gospodarskih trendov.

Srečanje je opravil tudi s predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) prof. dr. Maurom Ferrarijem, s katerim sta se v pogovoru dotaknila predvsem odličnosti slovenske znanosti. Predsednik vlade je izpostavil interes slovenskih raziskovalcev za sodelovanje in uspešnost na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta, katerega štipendije so med najbolj kompetitivnimi in najbolj prestižnimi na svetu.

Danes ima predsednik kot razpravljavec še posebej izpostavljeno vlogo na panelu Odpiranje javnega sektorja umetni inteligenci, kjer bo med drugim predstavil vzpostavitev prvega mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca v Ljubljani.

Foto: Tamino Petelinšek/STA