Predsednik vlade: “Nenehno čakanje na globalne odzive ne bo zagotovilo sprememb.”

Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je na Bledu nagovoril udeležence letošnjega Blejskega strateškega foruma, v ospredju katerega sta trajnostni razvoj in upravljanje virov. Predsednik vlade je v uvodnem nagovoru ob odprtju foruma izrazil pričakovanje, da bodo današnje in jutrišnje razprave na forumu iskrene in usmerjene k dejanjem, saj nam zmanjkuje časa za pozitivne ukrepe. Nujno je enotno in usklajeno spoprijemanje s svetovnimi izzivi.

»Ko govorim o dejavnikih nestabilnosti in načinih boja proti njim, sem trdno prepričan, da sta stabilnost in varnost danes bolj kot kdaj koli prej vezani na trajnost. “Trajnostni razvoj zdaj” bi bil tako lahko moto razprav na forumu.« Predsednik vlade je ob tem izrazil zavedanje, da so prav voditelji in politiki med tistimi, ki imajo največji delež odgovornosti: »Nenehno čakanje na globalne odzive ne bo zagotovilo sprememb. Skrajni čas je za vzporedno delovanje od spodaj navzgor. Začeti moramo, kjer koli je to mogoče. Zagotoviti moramo trajnost na ravni posameznika, na nacionalni ravni in na ravni EU ter jo zahtevati na svetovni ravni.«

Le s trajnostnim delovanjem lahko pomembno prispevamo k zagotavljanju stabilnosti in varnosti, še posebej na področju boja proti podnebnim spremembam, oskrbe z vodo, zanesljive preskrbe s hrano, ohranjanja biotske raznolikosti in drugih, je poudaril predsednik vlade in dodal, da je ob tem ključno doseči usklajeno in učinkovito spoprijemanje tudi z modernimi izzivi in grožnjami. Boj proti terorizmu in hibridnim grožnjam, kibernetska varnost so področja, ki zahtevajo najvišjo stopnjo pripravljenosti in odzivnosti. Predsednik vlade je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo udeleženci foruma opravili poglobljene pogovore tudi o spoštovanju človekovih pravic in multilateralizma, izvajanju prevzetih obveznosti, mednarodnega prava, norm in standardov. Vse to je pomembno tudi pri obravnavi množičnih migracij. Ne gre za nov izziv ali izziv, ki bi ga lahko ustavili čez noč. »Zato je upravljanje množičnih migracij naloga, ki jo moramo odgovorno prevzeti z vidika človekovih pravic in solidarnosti,« je še spomnil predsednik vlade.

Navezal se je tudi na napredek v tehnologiji, ki je osupljiv, treba pa je znati izkoristiti priložnosti, ki jih digitalizacija, robotika, umetna inteligenca in avtomatizacija prinašajo, ter ustrezno kodificirati posamezna področja. 

Predsednik vlade je posebej poudaril tudi vlogo EU in pričakovanja Slovenije glede vloge EU. Slovenija se zavzema za močno, povezano in združeno EU, ki mora ostati območje varnosti in stabilnosti, ki se lahko učinkovito spoprijema s ključnimi izzivi in ​​grožnjami sodobnega sveta, hkrati pa zagotovi solidarnost in najvišje standarde človekovih pravic in dostojanstva. »Znova moramo vrniti zaupanje v EU in njene institucije, v pošteno sodelovanje in pravno državo. Ljudje oziroma posamezniki morajo biti postavljeni v središče naših dejavnosti.«

Za dosego vključujoče in trajnostne družbe ter socialno vzdržnih gospodarskih sprememb mora EU biti usmerjena v prihodnost. »Slovenija je pripravljena pri tem aktivno sodelovati,« je še spomnil.

Ob koncu je poudaril, da si je slovenska vlada zastavila visoke cilje. Spomnil je, da bo prvi svetovni Unescov center za raziskovanje umetne inteligence ustanovljen prav v Sloveniji. Spomnil je tudi, da Slovenija v letošnjem poročilu zaseda 12. mesto med 162 državami o izpolnjevanju ciljev agende ZN za trajnostni razvoj, zlasti pri odpravljanju skrajnih oblik revščine in zagotavljanju dostopa do bolj zelenih virov energije. »Cenimo pomen vode in njeno dostopnost. Slovenija je ena prvih držav, ki je v ustavi zagotovila pravico do pitne vode. Prav tako želimo biti vodilni na področju varstva okolja.« Zaradi zavedanja pomena trajnosti bo to tudi presečna tema predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Pomembna tema predsedovanja bo tudi širitev EU, glede katere Slovenija ostaja glasna zagovornica vključevanja regije Zahodni Balkan.

V nadaljevanju foruma se bo predsednik vlade sestal tudi z visokimi gosti in predstavniki mednarodnih organizacij: s predsednico 73. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov Marío Fernando Espinosa Garcés, ministrom za zunanje zadeve, EU in sodelovanje Kraljevine Španije Josephom Borrellom Fontellesom, z ministrom za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlütom Cavusoglujem, z visoko komisarko Organizacije združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet in z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti Valentinom Inzkom.

V torek, 3. septembra 2019, se bo predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec v Ljubljani sešel s predsednico Republike Estonije Kersti Kaljulaid, ki je ob Blejskem strateškem forumu na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, in z ministrom za zunanje zadeve Republike Finske Pekkom Haavistom.

Foto: Tamino Petelinšek, STA