foto: Matija Sušnik

Poziv opozicije predsedniku državnega zbora: Del volilne zakonodaje je še vedno v neskladju z ustavo, čim prej je treba najti rešitev

Vodje štirih opozicijskih poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB so predsedniku državnega zbora poslali dopis, v katerem predlagajo, da na temo volilne zakonodaje v najkrajšem možnem času skliče delovni posvet vodij poslanskih skupin, na katerem bi preverili podporo možnima rešitvama, ki sta bili usklajevani pri predsedniku države.

Volilna zakonodaja predstavlja temelj demokratične državne ureditve in zagotavlja ljudem, da izvršujejo oblast, ki jim je dodeljena z ustavnim aktom. Ustavno sodišče RS je decembra 2018 v odločbi jasno zapisalo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z ustavo, saj je razlika v številu volivcev med volilnimi okraji tako velika, da ni zagotovljene enakosti volilne pravice. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi sodne odločbe – torej do decembra 2020.

Usklajevanja in konstruktiven pogovor predstavnikov političnih strank v zadnjih mesecih so bili ključni, da se je oblikovalo soglasje o potrebnih zakonodajnih spremembah. Na podlagi tega je skupina 59 poslank in poslancev 31. januarja 2020 vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor (EPA 998-VIII), s katerim bi odpravili omenjeno neustavnost volilne zakonodaje. Kljub jasni nameri po sprejemu zakona, je slednji zakonodajni postopek končal že v prvi obravnavi (na 16. redni seji DZ), saj ni prejel potrebnih 60 glasov poslank in poslancev.

Odgovornost, ki jo imamo, da pravočasno odpravimo ustavno neskladnost volilne zakonodaje in državljankam in državljanom zagotovimo odločilen vpliv na izbiro predstavnikov v zakonodajnem telesu, ostaja neizpolnjena. V zelo kratkem času je treba poiskati rešitve, ki bodo odražale čim večji konsenz vseh ključnih deležnikov.