Poslanska vprašanja LMŠ: ta vlada epidemije ne obvladuje

Poslanec Jani Möderndorfer: »Namesto postopne privatizacije zdravstva naj vlada raje aktivira in vključi zasebnike v pomoč pri oskrbi covid bolnikov«

»Danes imamo premalo postelj za covid bolnike, premalo aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, nimamo tako imenovane covid bolnišnice, v kateri bi lahko izolirali paciente in tako omogočili, da bi lahko izvajali vse preventivne in kurativne zdravstvene postopke.« Tako je poslanec Jani Möderndorfer opisal trenutno stanje v slovenskem zdravstvu ter predsednika vlade vprašal dvoje: »Kako boste zagotovili ustrezno oskrbo za vse okužene s covidom, ki bodo v prihodnje potrebovali hospitalizacijo, vsi namreč slišimo ta klic zdravstva na pomoč? In na drugi strani – kako boste zagotovili, da bodo ustrezne oskrbe deležni tudi necovid bolniki, ki čakajo na preglede ali operacije?«

Predsednik vlade trdi, »da bomo drugi val premagali«, »da bo Slovenija tudi po tem drugem valu med zmagovalci in med boljšimi«, na vprašanje pa ni odgovoril. Zato mu je predloge, kako se soočiti s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, ponudil kar poslanec Jani Moderndorfer: »Namesto da dajete denar zasebnikom za skrajševanje čakalnih vrst, jih raje aktivirajte in vključite v pomoč pri oskrbi covid bolnikov. V PKP6 imate priložnost dodaten izdaten denar nameniti zdravstvenemu sistemu, namesto da ga dajete za orožje.« 


Poslanec Aljaž Kovačič: »Osnovni pogoji za izvajanje pouka na daljavo, ki ni primerljiv s poukom v učilnicah, še vedno niso zagotovljeni.«

Poslanec Aljaž Kovačič je zaradi odsotnosti ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec na prejšnji seji DZ ostal brez odgovora. Dobil ga je danes. In kdo piše navodila in sprejema odločitve o poteku pouka? Ministrica navaja, da s pomočjo »posvetovalne skupine pridobiva podatke o ocenah aktualnega stanja, tu imamo še epidemiološki del stroke, vladna posvetovalna skupina pa sprejema končne odločitve«. Zato je bila ob ponovni nenadni uvedbi izobraževanja na daljavo pedagoška stroka zopet začudena.  Aljaž Kovačič je za konec poudaril, da so otroci preveč pomembni, da bi jih začeli zanemarjati, da bi postali žrtve politike: »Vsi se zavedamo pomena dobrega izobraževalnega sistema, upam, da ga bomo imeli tudi v bodoče.«

Edvard Paulič: »Apeliram, da aktualna vlada sprosti javne razpise za podeljevanje sredstev malim in srednjim podjetjem po sistemu vavčerjev.«

Sredstev za mala in srednja podjetja, na podlagi katerih so se sofinancirali razvojni projekti, ni več na voljo. Sistem vavčerjev je ključnega pomena, da manjša podjetja, ki predstavljajo temelj slovenskega gospodarstva, pridejo do višje konkurenčnosti, sploh v trenutnih gospodarskih razmerah. Je tudi izjemno učinkovit in hiter  ukrep v času kriznih razmer, kar pa za ostale ukrepe za pomoč gospodarstvu ne moremo trditi.  Iz sprejetih  proračunov za prihodnji dve leti  je razvidno, da  bodo dodatna razvojna sredstva za mala in srednja podjetja upadala. V rebalansu proračuna smo predlagali povišanje sredstev za mala in srednja podjetja, vendar amandma ni bil sprejet.

Ministrica se ukvarja z daljno prihodnostjo, sedanje stiske učencev in zaposlenih zanemarja

»Stiske učencev, zaposlenih in pa predvsem učencev z učnimi težavami se povečujejo, v času šolanja na daljavo jih je še toliko težje zaznati,« je poslansko vprašanje ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec začela poslanka Jerca Korče. Njeno vprašanje ministrici:  »Resnično me zanima, kaj ste v teh štirih mesecih naredili vi kot ministrica, da bi se bolje pripravili na izobraževanje na daljavo? Kakšne scenarije ste pripravili, da bodo učenci z učnimi težavami dobre vzgoje in izobraževanja deležni tudi v času pouka na daljavo?«  Kako pripravljeni smo v resnici na drugi val na vzgojno-izobraževalnem področju, konkretni načrti in ukrepi, ki bi v času pouka na daljavo zmanjšali učni zaostanek, vse to je ostalo nepojasnjeno. Je bila pa ministrica bolj zgovorna pri naštevanju ukrepov, povezanih s povsem tehničnimi pogoji izvedbe pouka na daljavo – pa še ti so že prvi dan pouka na daljavo zatajili, ter razmišljanju o dolgoročnem, 10-letnem razvoju šolskega področja.


Rok za spremembo volilne zakonodaje se nam izteka, predlogov ministrstva za javno upravo pa še ni na vidiku

Rok za spremembo volilne zakonodaje se nezadržno bliža. Do konca decembra mora namreč DZ implementirati odločbo ustavnega sodišča, na podlagi zakonodajnih predlogov, ki jih pripravlja ministrstvo za javno upravo. Tino Heferle je zanimalo, v kateri fazi je priprava zakonskega predloga, kjer je predhodni minister Rudi Medved pustil izredno dobro osnovo, da pridemo do končnega konsenza v Državnem zboru. Poslanka Tina Heferle je od ministra za javno upravo pričakovala več aktivnosti in odločne drže. Nikakor namreč ne moremo dolgo čakati ali dopustiti, da bi 90 poslancev po svoje risalo okraje, saj na ta način ne bomo nikoli prišli do rešitve. Če ustavna odločba ne bo implementirana v roku in se v tem času zgodijo parlamentarne volitve, je lahko njihova legitimnost in ustavnost pod velikim vprašajem. Kljub temu, da čas za sprejemanje tovrstne zakonodaje ni najbolj ugoden, je opozorila na nujnost, da DZ  predloge obravnava v razumnem časovnem okvirju, ob tem je še izpostavila, da je ne bi presenetilo, če bi aktualna vlada rešitev za spremembo volilno zakonodajo našla kar znotraj interventne zakonodaje.

Poslanec Nik Prebil: »Kdaj se bo končalo politično kadrovanje v NPU?«

Menjavam v vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada očitno ni videti konca.  V času aktualne vlade so se na čelu NPU-ja zamenjali kar štirje direktorji. Nazadnje je pod težo političnih pritiskov odstopil Uroša Lepoša. Tudi uradni razpis iskanja nove osebe na vrhu NPU je bil očitno prilagojen in kaže na popolno razvrednotenje funkcije. Pogoji za  delovno mesto so bili predvsem splošni in nezahtevni glede na težo funkcije, zato je Nik Prebil ministra Hojsa v luči konstantnih menjav vprašal, katere pogoje bi moral po njegovem mnenju izpolnjevati direktor NPU-ja, ko gre za vodstvene in delovne izkušnje, moralno neoporečnost in osebno integriteto. Prav tako ga je zanimalo, kdaj se bo prenehalo politično kadrovanje v tem organu.  Opozoril je tudi na našo upravičenost dvomov o zakonitosti menjave Darka Muženiča, saj je včeraj v javnost prišla novica, da je sodišče razveljavilo njegovo razrešitev, ki jo je aktualna vlada izvedla v maju. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdo bo za nezakonito razrešitev odgovarjal.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj o sistemski rešitvi primerne obravnave otrok s posebnimi potrebami, o ukrepih za njihovo obravnavo v času izrednih razmer bodo šele začeli razmišljati. Kaj so delali štiri mesece? 

Če smo v prvem valu še lahko razumeli naglico pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, danes ob drugem valu teh izgovorov ne bomo sprejeli. Nedopustno je, da bi bili otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo strokovno pomoč, zaradi odpovedi zdravstvenih storitev zopet prikrajšani.  Kako se je ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo na drugi val, je zanimalo poslanko Andrejo Zabret: »Kakšen je konkreten načrt v trenutku izrednih razmer, kaj lahko v tem trenutku od vas, spoštovani minister Janez Cigler Kralj, pričakujejo starši teh otrok?« Odgovor ministra Janez Cigler Kralja se je začel in končal pri zagotovilih, »da vlada s svojimi kolegi skuša odgovarjati na izzive tega časa. Gotovo je izjemen izziv, kako tem osebam zagotoviti zadostno pomoč na eni strani in na drugi strani zaščititi njihovo zdravje. Zato bomo storili vse, da bomo sprejeli primerne ukrepe.« Ukrepi bi morali biti že na mizi. Kot poudarja Andreja Zabret, bi se morala vlada »zavedati neslutenih posledic – stagnacije ali celo nazadovanja njihovega psihofizičnega stanja – zaradi odsotnosti primerne skrbi za to ranljivo družbeno skupino«.

Poslanec Aljaž Kovačič: »Naj ne bo država tisti razlog, zaradi katerega naši športniki izgubljajo tekme evropskega pokala.«

Šport je že vse od začetka koronakrize panoga, ki jo je aktualna vlada v protikoronskih paketih skoraj v celoti spregledala. »Dolgoročno bo veliko športnih klubov propadlo, posledično se mladi vanje niti ne bodo mogli vključiti, četudi bi si to želeli,« je ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec opozoril poslanec Aljaž Kovačič.  Njegova vprašanja ministrici dr. Simoni Kustec: »Ali je država športnim klubom, ki so se znašli v finančni stiški, pripravljena plačati covid teste? Se vam zdi pošteno, da slovenski klubi izgubljajo evropske tekme v evropskih pokalih zaradi »vaših« pravil, sprejetih za obvladovanje širjenja covida-19, ki se bistveno razlikujejo od drugih evropskih držav? Kakšne so posledice, vemo– manj denarja.«

Peti protikoronski paket naj bi po navedbah ministrice dr. Simone Kustec prinašal tudi sredstva za nastale stroške testiranj. Glede pravil v primeru okužbe s covidom-19 v športnih ekipah, na katera so opozarjale tudi slovenske športne organizacije, pa  po ministričinih besedah  ne bo sprememb: »Ali veste, to so pač pravila, ki jih moramo spoštovat. In to za sabo potegne, žal, tudi takšne situacije. Ni pa ne prva, ne zadnja in ne edina.«

Težave na centrih za socialno delo se kopičijo, rešitev še ni

Težave so še posebej vidne pri postopkih obravnave tujih državljanov z začasnim ali stalnim prebivališčem v Sloveniji. Vprašanja poslanca Igorja Pečka ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju: »Kako je z delovanjem medresorske skupine, ki je bila ustanovljena v času vlade Marjana Šarca in je preučevala problematiko fiktivnih prebivališč oseb in s tem povezanimi zlorabami socialnih transferjev? Kakšne so ugotovitve oziroma rešitve?« Posebej je opozoril na konkretne predloge posameznih lokalnih skupnosti, ki se soočajo s težavami na področju socialnih transferjev. Ukrepe ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ostalih pristojnih ministrstev še pričakujemo. 

Robert Pavšič: »Nobena odškodnina ne more odtehtati potencialne ekološke katastrofe na osrednjem vojaškem vadbišču Poček«

Javno dostopna in neoporečna pitna voda je ustavno zagotovljena dobrina, za katero se bomo v stranki LMŠ vedno borili. Vojaške aktivnosti imajo nedvomno vpliv na to območje, ki se široko razteza čez kraški svet in je zaradi svoje izjemnosti  še vedno predmet različnih znanstvenih raziskovanj. Ustavno sodišče je že pred časom zahtevalo celovito presojo vplivov na okolje, zato je Roberta Pavšiča zanimalo dvoje: »Zakaj je šele pred kratkim MORS izvedel razpis za presojo vplivov na okolje na tem območju? Kaj se dogaja z vodovarstveno uredbo?« Odgovora ministra za obrambo in ministra za okolje sta bila zelo povedna – v zvezi z vprašanjem vadbišča Poček še vedno nimamo ne državnega prostorskega načrta ne vodovarstvene  uredbe. Okoljska sprejemljivost izvajanja vojaških vaj na tem območju tako še naprej ostaja vprašljiva.

Akcijski načrt za razvoj gozdno-lesnih verig ni prinesel pričakovanih rezultatov

Akcijski načrt za razvoj gozdno-lesne verige je sprožil več vprašanj kot pa rešitev. V obdobju akcijskega načrta se je izvoz posekanega lesa, torej hlodovine še povečeval, zelo malo smo naredili za vlaganje v predelavo lesa z višjo dodano vrednostjo. Na to je opozoril tudi  poslanec Jože Lenart, ki je od ministra za gospodarski razvoj ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želel konkretne odgovore. Eno njegovih ključnih vprašanj obema ministroma: »Kaj se dogaja  z napovedanimi in obljubljenimi  lesnopredelovalnimi centri?« Glede na to, da je les naša strateška surovina in da ključni cilji Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji v obdobju 2012 do leta 2020 niso doseženi, pričakujemo aktivno ukrepanje obeh ministrstev, ne le praznih obljub.