Poslanska vprašanja: vlada dela negospodarno in netransparentno ter ignorira opozorila

JERCA KORČE O FINANČNI POMOČI – KI TO NI

Kdor hitro da, dvakrat da. S temi besedami so predstavniki vlade pospremili prve ukrepe za blažitev posledic epidemije COVID-19. In kako je s pomočjo podjetjem danes, z dejansko pomočjo?

Jerca Korče je finančnega ministra Andreja Širclja prosila za dva povsem preprosta odgovora: »Koliko podjetij je po PKP2 do petka, 12. junija, dobilo posojilo s poroštvom države in za kolikšen skupni znesek gre? V bistvu želim samo dve konkretni številki.«

Šircelj: »Po zakonu, ki zagotavlja poroštvo, podjetja še niso dobila kreditov. V bistvu dejansko nobenega kredita. Čakamo na mnenje Evropske centralne banke glede podzakonskega akta oziroma uredbe, ki naj bi to uredila.«

Korče: »V bistvu sta ti dve konkretni številki 0 in 0? Torej lahko rečemo, da je za zdaj ta dve-milijardna shema, s katero se nenazadnje v vladi zelo radi vsi pohvalite, popolnoma nedelujoča.«

Shema sicer velja do konca leta. A to ne spremeni dejstva, da je pomoč podjetjem pozna. Prepozna.

ANDREJA ZABRET O KADROVSKIH POSEGIH V DUTB

Vlada je 28. maja iz statuta DUTB črtala 10.a člen – člen, ki je določal postopek ocenjevanja kandidatov za neizvršne direktorje, ki je zagotavljal transparentnost in strokovnost postopka ter izbiro strokovnih in kompetentnih kandidatov. Kot je opozorila Andreja Zabret, je seveda kmalu sledilo pričakovano: vlada je namreč brez obrazložitve razrešila dva neizvršna direktorja in imenovala nova. Zakaj poseg v statut in zakaj menjava?

Če strnemo pojasnila finančnega ministra Andreja Širclja: črtani člen ni prispeval k hitrejšim in bolj transparentnim postopkom. O menjavi dveh neizvršnih direktorjev pa – nič. A Zabretova je vztrajala: »Zakaj ju je bilo treba menjati? Vlada razlogov ni navedla. Predvsem bi si nekako predstavljala, da si bi vi, kot človek, ki je celo vodil Upravni odbor DUTB, morali prizadevati za transparentnost delovanja. Ali mislite nadaljevati s tako prakso tudi pri preostalih ključnih inštitucijah, kot sta recimo SDH in pa Demografski sklad, ki naj bi ga v kratkem ustanovili in naj bi upravljal približno 11 milijard premoženja?«

Minister Šircelj se je spet zatekel k besedam o »administrativno manj zahtevnih postopkih«

Seveda lahko vlada v vlogi skupščine družbe določa statut, ga spreminja in dopolnjuje, a transparentnost si v LMŠ predstavljamo drugače.  Očitno se aktualna vlada preglednih postopkov boji. 

ROBERT PAVŠIČ O NOVIH RAZKRITJIH GLEDE NAKUPA ZAŠČITNE OPREME

Kljub številnim razkritjem o negospodarni in netransparentni nabavi zaščitne opreme, je vlada s spornimi nakupi,  s katerimi so izbranci kovali dobičke, očitno nadaljevala še konec maja. Le kako si lahko drugače razlagamo nakup 20 milijonov higienskih mask, neprimernih za zaščito zdravstvenih ali drugih izpostavljenih delavcev. In to po izjemno visoki ceni. Še bolj zanimivo pa je, da so te higienske maske zaradi neustreznih deklaracij obtičale na carini. Očitno je vlada s konkretnim nakupom pomagala družbi Hmezad TMT.

Zato je Robert Pavšič zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška spraševal: »Kolikšne so trenutne zaloge higienskih mask v Sloveniji po bolnišnicah? Ali sploh potrebujemo tolikšno količino? Komu so takšne maske namenjene in kolikšna je stopnja zaščite? Zakaj nakup takšne količine neustreznih mask po izredno visokih cenah? Zakaj ste nabavo realizirali s podjetjem, s katerim je ZBR že imel slabo izkušnjo?«

Čeprav nobeden od ministrov ni znal odgovoriti na vprašanje, kolikšne so trenutne zaloge mask, sta se oba strinjala, da se je v določenem trenutku kupovalo vse, kar se je kupiti dalo in da ne gre za material, ki bi propadel, zato so, tako oba, zaloge dobrodošle.

Zanimivo, kako se vse skupaj na koncu skoncentrira v stavku »bolje nekaj kot nič«

NIK PREBIL O INCIDENTU NA MEJI IN ODGOVORNOSTI MINISTRA

Slovenski vojak naj bi res uperil puško v civilista. In kaj to pomeni? Preprosto – zgodila se je prekoračitev pooblastil. Incident bodo preiskovali v okviru ministrstva za obrambo – s strani obveščevalno varnostne službe. Še pred časom je obrambni minister poročanje o omenjenem incidentu ocenjeval kot potencialno lažno novico.

Nik Prebil je od ministra za obrambo Mateja Tonina želel izvedeti: »Ste prekrivali resnico o incidentu? Kako boste ukrepali? In če se izkaže, da je do nezakonite aktivacije vojske res prišlo oz. da ste zavajali javnost, ali boste odstopili z ministrskega položaja?«

Minister za obrambo si, kot je odgovoril, ne želi nikakršnega dramatiziranja, češ da je treba počakati na konec preiskave. Veliko je znal povedati o tem, da si LMŠ očitno želi njegovo glavo, nič pa o svoji politični odgovornosti. Prav je, da ne delamo zaključkov pred koncem preiskave, a če se izkaže, da je šlo za prekoračitev pooblastil, ki jih ta državni zbor vojski ni odobril, potem to terja politično odgovornost, predvsem če so želeli dogajanje pomesti pod preprogo.

RUDI MEDVED O ZAPIRANJU KRAJEVNIH URADOV

Še pred dobrimi 15-imi leti je bilo v Sloveniji nekaj več kot 200 krajevnih uradov. Potem se jih je začelo ukinjati – vselej z izgovorom, da gre za racionalizacijo. A predvsem v času, ko se iz manjših krajev umikajo bančne in poštne poslovalnice, ti krajevni uradi dobivajo še dodaten simbolni pomen. Sporočilo, da državna le ni pozabila na ljudi v manjših krajih ali odmaknjenih koncih Slovenije.

Zato je nekdanji minister za javno upravo, poslanec Rudi Medved od svojega naslednika Boštjana Koritnika hotel slišati jasen odgovor, kako bo ravnal, če se mu bo »na mizi znašel cel kup zahtevkov za zapiranje krajevnih uradov?«

Minister potrebe po odpiranju krajevnih uradov samo zato, da bi si v lokalnem okolju nabirali politične plus točke, ne vidi. Veliko več stavi na promocijo in pospešitev uporabe e-uprave.

Nihče ni spraševal o množičnem odpiranju, temveč bolj o preprečevanju zapiranja krajevnih uradov. Se pa je v mandatu vlade Marjana Šarca kak krajevni urad tudi ponovno odprl. V LMŠ smo namreč razumeli njihov pomen pa tudi to, da e-uprava vsaj za zdaj še ni za vse generacije, zato je treba starejšim prebivalcem storitve približati tudi fizično.