Poslanska vprašanja Roberta Pavšiča, Jerce Korče, Nika Prebila, Igorja Pečka, Lidije Divjak Mirnik in Aljaža Kovačiča

Poslanec Robert Pavšič izsilil resnico o številu ventilatorjev

Ob nastopu mandata aktualne vlade 13. marca je bilo v Sloveniji na voljo 281 ventilatorjev in ne zgolj 168, kot različni ministri trdijo že dva meseca. Z drugimi besedami: vlada je zavestno zavajala, očitno zato, da bi upravičila nepregledne nakupe večjega števila novih ventilatorjev. Njihovo dejansko število je sicer razkrilo poslansko vprašanje Roberta Pavšiča, ki je ministra za zdravje Tomaža Gantarja spomnil: »Na zaslišanju na dan nastopa mandata aktualne vlade ste dvakrat omenili številko 168.« Isto številko je v svojem poročilu (5. maja) navedla tudi vlada. Zdaj minister Gantar vendarle priznava: »Na ministrstvu 13. marca ni bilo podatka, koliko je v resnici ventilatorjev na razpolago. Ob zaslišanju sem res dobil podatek, da jih je bilo 168, kar ni držalo. Številka ni bila prava. Sredi marca ali pa konec marca je bilo ventilatorjev 281.« 281!!! oziroma za 113 več, kot je ves čas trdila vlada.


Poslanka Jerca  Korče zaman pričakovala odgovore o zaščiti starostnikov v prihodnje

Kljub nujnosti ukrepanja v domovih za starejše občane – od koder prihaja največ okuženih z virusom in umrlih – je bila pozornost vlade usmerjena drugam. Ob ponavljanju krilatice »rešujemo življenja« je bitko zoper virus prevalila na zaposlene – vedoč, da domovi ne morejo zagotoviti ustrezne zdravstvene obravnave obolelih. Tako je poslanka Jerca Korče strnila statistiko in razmere zadnjih dveh mesecev ter pristojnega ministra Janeza Ciglerja Kralja vprašala, kako bo ravnal ob morebitnem drugem valu. »Ali imate pripravljene primerne scenarije in kakšne, da se zgodba ne bo ponovila?«

In minister Cigler Kralj? Kot pravi, oblikujejo »delovno skupino za pripravo načrta obvladovanja okužb s COVID-19«. »Protokoli bodo pripravljeni v najkrajšem možnem času, želimo pa, da so strokovni, da so dobri, da so dobro podprti z izkušnjo pandemije iz tega časa in da bodo tudi preprosti in uporabni, jasni, da bodo lahko ekipe domov za starejše in drugih oblik institucionalnega varstva  tudi dobro pripravljene na morebitni drugi val.«

Politika je tista, ki je bila odgovorna, kakšne usmeritve so te ekipe prejele in ali so bile prepuščene sami sebi. Vtis ignorantskega pristopa ostaja.


Poslanec Nik Prebil o selektivnem nagrajevanju izpostavljenih epidemiji

Vse od nastopa mandata so predsednik vlade in nekateri ministri zagotavljali, da bodo zaposleni, ki so epidemiji neposredno izpostavljeni ali pretirano obremenjeni, ustrezno nagrajeni. Dva meseca pozneje odmevajo razkritja, da so nekateri, tudi v zdravstvu, ostali brez dodatkov (za nevarnost oziroma za delo v rizičnih razmerah). »Zakaj?« je ministra za javno upravo Boštjana Koritnika vprašal poslanec Nik Prebil in še: »Kolikšna je finančna injekcija države, namenjena nagrajevanju v epidemiji najbolj izpostavljenih?«

Odgovor je precej preprost, pravi minister. »Predstojniki teh zaposlenih niso oddali zahtevka na Ministrstvo za finance. Po podatkih s konca minulega tedna je manj kot polovica upravičence vložila ta zahtevek in logično je, da brez zahtevka ne more biti izplačila.« Za marec in april je bilo porabljenih približno 37 milijonov evrov.

Glede razkoraka, ko direktor bolnišnice, epidemiji neizpostavljen, dobi višji odstotek dodatka kot medicinska sestra, ki je delala z okuženimi, pa je minister Niku Prebilu pojasnil, da se »trudijo informirati predstojnike«.


Poslanec Igor Peček: Ukrepi naj ne posežejo v zdravstvene pravice

Ob koncu epidemije med drugim odmeva ocena Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da bo blagajna konec leta imela primanjkljaj v višini 129 milijonov evrov. Zato je poslanec Igor Peček izrazil bojazen o omejevanju nekaterih zdravstvenih pravic, dostopu do zdravil. Vprašanje finančnemu ministru Andreju Širclju: »Ali, na primer, nameravate ta primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje pokriti v okviru rebalansa državnega proračuna? Če da, potem me zanima, kje in komu boste ta sredstva vzeli oziroma kje se bodo delali rezi?

Odgovor: »Ni potreba popolnoma nič strašiti nikogar, da bi zaradi tega prišlo do slabšega dostopa do zdravil, da ne bi prišlo do plačil bolniških nadomestil ali do kakršnihkoli drugih vprašanj na področju zdravstva, ali na področju pokojnin ali na kateremkoli drugem področju. S tega zornega kota vam zagotavljam, da je zagotovljena stabilnost zdravstvenega sistema.«.


Poslanka Lidija Divjak Mirnik o medijski zakonodaji, minister Simoniti odgovarja s sprenevedanjem

Odnos stranke SDS – katere član je tudi minister za kulturo Vasko Simoniti – do medijev,  je izjemno problematičen. Na to jasno kaže besedilo, poslano Svetu Evrope, pa tudi objave predstavnikov in predsednika stranke (tudi vlade)  na družbenih omrežjih, kjer z neposrednimi grožnjami novinarjem in pritiski nanje ter z obračunavanjem z javno radiotelevizijo  ogrožajo svobodo in neodvisnost novinarskega dela, jasno so izražene tudi težnje po vmešavanju v uredniško politiko

Kot je v uvodu svojega poslanskega vprašanja ministru za kulturo poudarila Lidija Divjak Mirnik se »ni mogoče niti izogniti občutku, da je nenaklonjen odnos do medijev le korak k poskusu discipliniranja in prilagoditve medijske krajine po okusu največje vladne stranke, ki je hkrati tudi najglasnejši kritik medijev«.

Zato je Lidija Divjak Mirnik pristojnega ministra vprašala: »Kakšne zakonske spremembe Zakona o Radioteleviziji Slovenija, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji in Zakona o medijih pripravljate? Katerega naj prvega pričakujemo glede na predčasno razrešitev treh nadzornikov RTV Slovenija in imenovanja novih, glede na poskus predčasne razrešitve dveh nadzornikov na predlog stranke SDS, ki je seveda po mnenju Zakonodajno-pravne službe protizakonita in neustavna, glede na imenovanje novih programskih svetnikov RTV? Lahko iz tega sklepamo, da bo prvi na vrsti zakon o RTV? Ali se mogoče motim?

Ministrov odgovor je bil precej skop in poln sprenevedanj, češ da o pritiskih na novinarje in urednike, še zlasti na RTV Slovenija, ne ve ničesar. Zelo malo – vsaj tako pravi – ve tudi o načrtovanih spremembah omenjenih zakonov, le to, da jih bo treba prilagoditi izzivom časa »tako, da jaz mislim, da določenih sprememb bo prišlo. To, kaj se točno spreminja prepustimo strokovnim službam, ki niso končale še niti osnutkov in upam, da bo to kmalu jasno,« je zaključil minister.

V LMŠ se strinjamo, da slovenska medijska zakonodaja potrebuje spremembe, a te morajo zagotavljati pluralnost medijev ter svobodo uredniškega in novinarskega dela.


Poslanec Aljaž Kovačič: Dovolj časa je že izgubljenega, september ne sme presenetiti nikogar. So konkretni načrti  za izvajanje pouka od septembra dalje pripravljeni?

Načrti za vnovično odpiranje šol bi morali biti pripravljeni že »včeraj«, pri njihovi pripravi bi morali sodelovati ne le stroka, ampak tudi učitelji »praktiki«. Realnost pa so v praksi težko izvedljiva navodila ali, kot pravi ministrica Simona Kustec, »ne govorimo o navodilih, ampak govorimo o smernicah, priporočilih, ki smo jih dali na šole«;  odgovornost torej prelaga na učitelje, ki so postali varnostniki. 

Poslanec Aljaž Kovačič je poudaril večji pomen vključevanja vseh, vključenih v vzgojno-izobraževalni proces, pri pripravi navodil za vračanje vseh otrok in učencev v vrtce in šole, pozornost naj se spet usmeri v vzgojno-izobraževalni proces ob zagotovitvi zdravstvene varnosti tako učencev kot zaposlenih, hkrati pa je izpostavil nujnost pravočasnega obveščanja javnosti – trenutno se odločitve o vračanju učencev v šole sprejemajo z danes na jutri. Odgovor ministrice na Kovačičevo vprašanje, kdo vse bo letošnje šolsko leto zaključil doma, kdo pa v šoli, je tak, kot smo ga že vajeni: »Odvisno od epidemiološke slike in mnenja stroke.« 

Zato je poslanec Aljaž Kovačič ministrico vprašal: »Ali imate že pripravljene konkretne načrte za izvajanje pouka od septembra dalje? Ali veste, na kakšen način se bo izvajal pouk, in ali imate, kot sem že rekel, več načrtov, če bo epidemiološka slika ugodna? Kaj pa v primeru drugega vala, o katerem mnogi tako radi govorijo?

Tokrat je bil odgovor ministrice konkretnejši kot doslej: »Scenariji so pa pravzaprav treh vrst. Eden je ta, da, seveda se v šole vračamo običajno, kot vsako leto, 1. septembra, drugi je ta, da bomo v šole šli, če bo epidemiološka slika spet manj ugodna, pa lahko bodisi z kombinacijo, se pravi, delnega izobraževanja v ustanovah in delnega izobraževanja na daljavo, tretji scenarij pa je, da bomo pod zelo, zelo jasnimi zaščitnimi ukrepi, kajne, lahko spet kot celota, še vedno hodili v šole in pa v vrtce. Skratka, zelo je odvisno od tiste aktualne, tedanje, situacije. Naša naloga ta hip in to bomo delali skupaj, pa je, da bomo pripravili enega, drugega ali pa tretji scenarij.«

Žal pa je še vedno veliko nepojasnjenih vprašanj – načrti da, zanima nas še njihova vsebina. Upamo, da nas jesen ne preseneti.