Poslanska vprašanja LMŠ vladi

Poslanec Aljaž Kovačič: »Okrožnice staršem otrok s posebnimi potrebami žal ne bodo pomagale. Potrebno je takojšnje ukrepanje, ti učenci primanjkljaja najverjetneje nikoli ne bodo mogli nadoknaditi.«

Ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec je učence v drugem valu zopet pustila na cedilu. Štiri mesece je imela časa, da se pripravi na drugi val, a težave so ostale, nekatere celo poglobile.  Poslanec Aljaž Kovačič je v poslanskem vprašanju ministrici za izobraževanje dr. Simoni Kustec in ministru za zdravje Tomažu Gantarju izpostavil  težave najranljivejših v vzgoji in izobraževanju: »Že v prvem valu za otroke s posebnimi potrebami ni bilo ustrezno poskrbljeno. Njihovo psihofizično stanje stagnira ali celo nazaduje. Na drugi strani imamo veliko stisko njihovih staršev. Starši teh otrok, številna društva, ki skrbijo za njih, stroka kot tudi v Listi Marjana Šarca  smo vas pravočasno opozarjali, da pripravite ustrezen načrt in poskrbite za to ranljivo skupino.«

Ministrica za izobraževanje se zaveda, da gre za  »tisto skupino, ki je v izobraževalnem procesu sedaj v najtežji situaciji«.  Zaveda se specifik te ciljne skupine, a več od okrožnic, poslanim šolam, očitno ne zmore. Kot je izpostavil poslanec Aljaž Kovačič, okrožnice staršem žal ne bodo pomagale. Potrebno je takojšnje ukrepanje, ti učenci primanjkljaja najverjetneje nikoli ne bodo mogli nadoknaditi. »Kdaj boste otrokom s posebnimi potrebami tudi v času epidemije zagotovili  spremljevalce ter individualne ure s specialnimi pedagogi – drugi učitelji tega niso zmožni izvajati, kaj šele starši? Od vas, spoštovana ministrica, bi pričakovali, da se boste zavzeto borili za svoje področje, ne da dopuščate, da so najranljivejši – nemočni – vnaprej prikrajšani.«

Minister za zdravje Tomaž Gantar: »Žal smo prišli v situacijo, ko tehtamo, kje bodo posledice izredne. In v tem trenutku smo seveda ocenili, da je najbolj kritično pač drugo področje – zmogljivost zdravstvenega sistema – in da je na račun tega potrebno sprejemati stvari, ki so seveda težke. In v resnici mi je žal seveda, da so v to kategorijo padli tudi otroci s posebnimi potrebami.«

Edvard Paulič: »Dejavnosti, ki jih je vlada zaradi epidemije zaprla, se žrtvujejo za javno dobro. Treba jim je pomagati.«

Poslanec Edvard Paulič je ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška opozoril na težave dejavnosti, ki jih je vlada z odlokom zaprla. Poleg industrije srečanj so to še frizerji, fitnes centri, kozmetični saloni, še posebej pa je prizadeto tudi gostinstvo. »Dejstvo je, da je na robu preživetja, saj bodo letos zaprti pet mesecev, nekateri pa tudi dlje in to ne po lastni krivdi, pač pa zato, da se ohrani javno zdravje in prepreči zlom zdravstvenega sistema. Dejavnosti, ki so se morale zapreti prav tako omogočajo drugemu delu gospodarstva, da deluje, gre za neko tako imenovano načelo solidarnosti. In kljub temu, da gostinci ne obratujejo, jim nastajajo določeni fiksni stroški in če se ta panoga žrtvuje za javno dobro je pošteno, da se jim stroške tudi povrne.« Po naši oceni vlada doslej še ni pripravila ukrepov, ki bi težave gostincev reševali učinkovito.

Minister Počivalšek je priznal, da vlada vseh težav gostincev ni rešila, da pa se pred tem dejstvom ne skrivajo, ob tem je dodal, da pa so »v večini naslovili probleme, ki tarejo mala in srednja podjetja, tudi gostince.«

V LMŠ menimo, da to še zdaleč ni dovolj, hkrati pa je poslanec Paulič opozoril, da v isti koš ne gre metati podjetij, ki imajo zaradi epidemije slabše poslovne rezultate, in tistih, ki so morala zaradi odloka vlade popolnoma zapreti: »Pošteno bi bilo, da se dejavnostim, ki so zaprte z odlokom vlade, stroške povrne v celoti, se pravi govorimo o plačah in pa prispevkih ter vseh fiksnih stroških.«, recimo stroške električne energije, komunalne prispevke, stroške najemnin in pa podobno.«

Poslanec Robert Pavšič: »Ukrepi so neusklajeni, neučinkoviti, nedodelani, brez vizije in še bi lahko našteval. Državni zbor še ni  obravnaval šestega protikoronskega paketa, ko vlada Janeza Janše že napoveduje sedmega, v katerega bo vključila ukrep zamrznitve usklajevanja minimalne plače. Gre za poziv Gospodarske zbornice Slovenije, z odpuščanji  je namreč grozila že v času vlade Marjana Šarca, ki je sprejela dvig minimalne plače?«

Aktualna vlada je potrdila že šesti protikoronski paket, a v isti sapi napoveduje že sedmega. V PKP 6 je bil napovedan ukrep zamrznitve usklajevanja minimalne plače, iz medijev smo potem izvedeli, da bo ukrep obravnavan v naslednjem, že sedmem paketu. Poslanca Roberta Pavšiča je zanimalo, na podlagi katerih podatkov je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek začel razmišljati o zamrznitvi usklajevanja minimalne plače: »Ali je to poziv Gospodarske zbornice Slovenija oziroma drugih delodajalcev? Za koliko denarja gre, katere panoge bi s tem največ prihranile in predvsem, koliko bi prihranile?« Odziv sindikatov je namreč zelo poveden in govori o tem, da zadeva še zdaleč ni usklajena. 

Minister možnost zamrznitve dviga minimalne plače pripisuje pozivom gospodarstva, grožnjam selitve več tisočih delovnih mest iz Slovenije v cenejše države: »Iz tega vidika je danes, ko vemo, da bo naše okrevanje po epidemiji močno odvisno od tega, koliko ljudi bo ohranilo svoje delo, smiselno razmisliti o začasni zamrznitvi dokončnega dviga minimalne plače.« Po izračunih Gospodarske zbornice Slovenije naj bi dvig minimalne plače namreč povzročil izgubo vsaj 10 tisoč delovnih mest.

Ob tem se je minister Zdravko Počivalšek pohvalil, da so »s pravočasnimi in učinkovitimi ukrepi doslej uspeli ohraniti več 10 tisoč delovnih mest«, kar je seveda laž.

Poslanec Robert Pavšič je postregel z resnico: »Januarja letos je bilo v Sloveniji zaposlenih 895.400 oseb, avgusta pa 882.100. Če je tukaj razlika več 10 tisoč, potem spet zgubljate svojo kredibilnost.« Ob tem je izrazil dvom v ministrova zagotovila, da ne gre za sistemsko in dolgoročno zaviranje razvoja minimalne plače, pač pa za iskanje razumnega konsenza med obema stranema z namenom ohranitve delovnih mest. Nenazadnje je Gospodarska zbornica Slovenije z odpuščanji grozila že v času vlade Marjana Šarca, ki je po več letih uspela sprejeti dvig minimalne plače (podprl jo je tudi SMC), pa se njihove grožnje potem niso uresničile.

Jerca Korče: »Vlada domov za starejše ni pripravila na drugi val, to potrjujejo tudi številke.«

Maja letos je poslanka Jerca Korče ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja spraševala, kako bodo na drugi val epidemije pripravili domove za starejše. Takrat je minister ocenil, da je bila vlada uspešna, saj virusu v 90 % domov ni uspelo vdreti. Danes je razmerje ravno obratno. Virus imamo v 85 % DSO-jev. »Ocenjujem, da več mesecev niste naredili skoraj nič, to potrjujejo tudi številke. Domovi, njihovi zaposleni in oskrbovanci so ponovno prepuščeni sami sebi. Razmere rešujejo požrtvovalni in srčni zaposleni. Kaj pa ste storili vi?« ga je vprašala.

Minister je našteval ukrepe, se izgovarjal na slabo epidemiološko sliko po vsej Evropi in na leta zapostavljanja domov za starejše.

Jerca Korče z odgovorom ni bila zadovoljna: »Zato mi te besede vaše, ko govorite o prihodnosti, zvenijo zlagane. Slišati je o milijonih, o novih kadrih, ampak midva tukaj govoriva o oskrbovancih, dnevno so beležene črne statistike. Gre za ljudi, za katere bi država morala najprej poskrbeti, da točno do tega ne pride. Zato smo vas dobronamerno maja opozarjali, da pripravite zadeve za drugi val, a tega niste storili.«

Jože Lenart: »Vlada z odloki kroji vsakdan, zakaj ni enako odločna, ko gre za krepitev zdesetkanih kadrovskih vrst v zdravstvu?«

Jože Lenart se je v svojem poslanskem vprašanju ministru za zdravje dotaknil kadrovske stiske v zdravstvu, ki jo je še dodatno poglobila epidemija. Kaj je vlada počela celotno poletje, zakaj zdravstva ni pripravila na drugi in ga okrepila: »Vlada z odloki kroji vsakdan. Zakaj ni enako odločna, ko gre za krepitev zdesetkanih kadrovskih vrst v zdravstvu. Zakaj vlada – denimo z odlokom – ne aktivira zdravnikov zasebnikov in koncesionarjev, ki bi osebju v bolnišnicah in domovih za starejše pomagali pri oskrbi bolnikov s covid-19. Zdaj, ko javno zdravstvo bolj kot kdaj koli doslej potrebuje njihovo pomoč, vlada ne ukrepa ustrezno. Ne vpokliče niti zasebnikov niti koncesionarjev – pač pa te pozive prepušča bolnišnicam, ki za njihovo pomoč tako rekoč prosijo – in to brez učinka, zaman.«

Minister Gantar je priznal, da jih je drugi val presenetil: »Dejstvo je, da tako izrazitega in močnega drugega vala praktično nobena država ni pričakovala, predvsem tudi ne tako zgodnjega. Priznam, če bi mi nekdo poleti rekel »jeseni boste rabili pa tisoč postelj za covid bolnike«, bi težko verjel.«

A ta možnost, ki je danes realnost, se je ves čas omenjala, opozorila so prihajala od povsod, vlada pa jih očitno ni jemala dovolj resno.

Lidija Divjak Mirnik: »Maribor kot drugo največje mesto pač potrebuje letališče. Ali bo to logistični center ali še kaj drugega, se bo treba še odločiti. Vsekakor pa si želim, da bi se aktualna vlada zavedala decentralizacije tudi pri dejanjih, in tukaj pravzaprav to lahko tudi dokaže.«

Mariborsko letališče je nedvomno izrednega pomena za razvoj te regije tako za področje turizma kot za Pohorje. »Zato bi bilo novo, a žal neizkoriščeno letališče res smiselno oživeti,« je v poslanskem vprašanju ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu izpostavila poslanka Lidija Divjak Mirnik. Minister je vizijo mariborskega letališča,  ki naj bi kmalu postalo moderni multimodalni cargo logistični center, t. i. Smart hub Maribor, že nakazal. A Lidijo Divjak Mirnik so zanimale ministrove konkretne namere in scenarij postavitve cargo logističnega centra – t.i. Smart hub Maribor. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v svojem odgovoru pojasnil, da je v projekt vključena lokalna skupnost – idejno zasnovo projekta je že predstavil mariborskemu županu, ostalim predstavnikom lokalnih skupnosti ga bo v prihodnjih dneh. Naslednji predviden korak je dopolnitev državnega prostorskega načrta ter potem v začetku naslednjega leta mednarodni arhitekturni natečaj. Poslanko Lidijo Divjak Mirnik veseli, da minister »prepoznava mariborsko letališče kot izjemno logistično priložnost in kot izjemen potencial«. Ob tem je še izpostavila, da je poleg podaljšanja proge nujno treba urediti tudi dostop železnice do samega centra. To je načrtovala že vlada Marjana Šarca, zagotovila je tudi proračunska sredstva: »Torej to je treba samo še narediti oziroma oddelati.«

Poslanka Tina Heferle: »Z vidika pravne državne je izjemno pomembno, da državni tožilec ni odvisen od vsakokratne oblasti, da ni podvržen nobenim političnim pritiskom.«

 V času aktualne vlade je bilo kar nekaj neposrednih oziroma tudi posrednih političnih pritiskov na organe pregona, tudi na državno tožilstvo. Če se osredotočimo samo na zadnjega, ki se je zgodil v postopku imenovanja in pa napredovanja državnih tožilcev. Vlada je v tem postopku popolnoma prezrla predlog, ki ga je oblikoval Državnotožilski svet. Kot izpostavlja poslanka Tina Heferle, »nevarno postane, ko vlada želi imenovanja ali pa napredovanja spolitizirati do te mere, da zadrži imenovanje ali napredovanje državnega tožilca samo zaradi njegove politične nepripadnosti. Ustavljeno je bilo napredovanje tožilke, ki je zavrgla ovadbo, v kateri je premier trdil, da geslo smrt janšizmu pomeni grožnjo s smrtjo.« Njeno vprašanje ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič: »Kako komentirate vse to? Kot ministrica ste tudi članica vlade kolegijskega organa, zato me zanima, zakaj niste ukrepali, da bi se tovrstna imenovanja speljala?« Ministričin odgovor je presenetil, saj razlogov, zakaj vlada še ni odločila o imenovanju petih tožilcev, ne pozna: »Predlogi kljub vzvodom, ki jih kot ministrica imam, še niso bili uvrščeni v informacijski sistem.«

Poslanka Tina Heferle je prepričana, da vlada predlogov ne potrdi iz političnih razlogov: »Izjemno pomembno je, da državni tožilec ni odvisen od vsakokratne oblasti, da ni podvržen nobenim političnim pritiskom.« Obenem je izrazila začudenje, da »ministrica za pravosodje in stranka SMC še vztrajajo v aktualni vladi, v kateri vladajoča stranka ruši ustaljeni družbeni sistem, pravne in demokratične standarde, ki veljajo v tej državi.«

Jože Lenart: »Kako in kdaj se bo vračal javni dolg? Ali aktualna vlada to zahtevno nalogo prelaga na drugo vlado?«

Dolg z 31 milijard evrov v letu 2019 aktualna vlada povečuje na 42 milijard evrov v letu 2022, seveda ob predpostavki, da bi bili optimistično postavljeni proračunski dokumenti dejansko uresničljivi.  Poslanec Jože Lenart v proračunskih dokumentih  pogreša projekcijo vračanja dolgov, zato je ministra za finance Andreja Širclja vprašal: »Kje je vaša projekcija vračanja javnega dolga? Pošteno je, da državljani vemo, kje smo in kaj nas čaka.«

Ministrov odgovor: »Vlada načrtuje, kakšen bo javni dolg, in javni dolg se bo zmanjševal.« A poslanec Jože Lenart je opozoril, da vlada glede zniževanja javnega dolga več čas zavaja: »Ves čas vas sprašujem o nominalnem dolgu, ki pa se v letih od 2020 do 2022 samo povečuje. Zniževanje javnega dolga ni načrtovano, niti ne more biti, ker je za letošnje leto in prihodnji dve leti predviden primanjkljaj.«