PKP6: Kje je solidarnost? Zakaj vlada ne poskrbi za tiste, ki se žrtvujejo za javno dobro?

Podjetja v dejavnostih, ki jih je vlada zaradi epidemije zaprla z odlokom, bijejo plat zvona. Pomoč, ki jim jo že od marca obljublja vlada, je prepozna, neučinkovita ali pa je sploh ni. Prihranke pa so mnogi že zdavnaj porabili.

V LMŠ zato predlagamo, da država tistim, ki jim je vlada z odlokom prepovedala poslovati, v celoti povrne fiksne stroške za čas, ko dejavnosti niso smeli opravljati. Prav tako predlagamo, da država delodajalcu povrne 100 % nadomestila plače, ki ga delodajalec izplača delavcu na začasnem čakanju

Zakaj je to pomembno?

V državnem zboru se – skoraj 9 mesecev po začetku prvega vala epidemije – sprejema že šesti protikoronski sveženj ukrepov. Vladi pa pravih, resnih in učinkovitih odgovorov na izzive še vedno ni uspelo najti. Za kar pa ob vseh opozorilih, ki jih je vlada slišala od stroke, podjetij in opozicije, preprosto ni več izgovorov.

Vladna koalicija je pozabila na solidarnost. Spregledala je dejstvo, da se dejavnosti, ki so zaprte z vladnim odlokom – gostinski lokali, restavracije, fitnesi, frizerski in kozmetični saloni, turizem … – žrtvujejo zato, da lahko drugi del gospodarstva dela, da se širjenje virusa omeji, da pred zlomom zaščitimo zdravstveni sistem.

Poudarjamo: zapreti so morali, da pomagajo nam vsem, da pomagajo državi, ta pa jim na drugi strani ne pomaga niti v tolikšni meri, da bi lahko podjetja preživela – brez negotovosti in stisk.

Podatki iz ankete, ki jo je med svojimi člani izvedla Obrtno-podjetniška zbornica, zbujajo skrb:

  • 40 % sodelujočih v anketi, je moralo v drugem valu epidemije zaradi vladnega odloka začasno zapreti dejavnost,
  • 71 % sodelujočih pa je moralo na podlagi vladnega odloka omejiti poslovanje,
  • 20 % vprašanih je moralo zaradi posledic epidemije odpuščati,
  • 41 % vprašanih je odgovorilo, da so jih vladni ukrepi za pomoč podjetjem zaobšli,
  • 30 % obrtnikov in podjetnikov razmišlja, da bi zaradi posledic epidemije dejavnost zaprli.

Na našo poslansko se je s pismom obrnil podjetnik, ki je čakanje na pomoč vlade opisal takole: »Ukrepi vlade so postavljeni nekako tako, kot bi spustil kokoši na steklo, pod steklom pa bi bilo polno koruze, do katere se ne more. To je delanje vtisa, da je denarja veliko, da vlada dela. A resnica je, da do tega denarja ne moremo priti ali pa do njega pridemo v omejenih količinah prepozno.«

O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo obrtniki in podjetniki, smo v zadnjih dneh veliko slišali tudi v medijih.

Konkretni primeri

  1. Frizerji – Česalnice Ljubljana

Plače zaposlenim bodo zagotovili z novim kreditom.

Stanka Božnik: »Do danes smo dobili samo 5.380 evrov za mesec junij – za junij smo dobili 30. oktobra. Za mesec julij nismo dobili še nič, za mesec avgust še nič, za september še nič. Jutri bo izplačilo plač za mesec oktober …«

  • Gostinski lokali – Žmauc

Izčrpali so prihranke, sposojali denar pri prijateljih, zdaj lokal skušajo rešiti prek spletne platforme za zbiranje sredstev.

Matjaž Puchner: »Mi smo zelo hvaležni za to, kar smo dobili, ni pa to nikakršna rešitev. To mora država poskrbeti sistemsko in denar mi rabimo takoj, ne čez tri mesece.«

  • Avtobusni in kombi prevozi – Tajhman Tours

Danijel Lakoše: »Mi kot podjetje smo počrpali dejansko vse prihranke, vsa lastna sredstva, ustavili tudi vse nenujne investicije. Seveda pa ni šlo brez tega, da se je podjetje dodatno zadolževalo.«

  • Turizem – turistični vodniki

Gregor Zupan: »Zelo pozorno spremljamo vse obljubljene ukrepe. Vsakič, ko se kaj pojavi, vložimo veliko energije, da bi bili tam, zraven. Ampak se ob tem počutimo precej shizofreno. Tako, kot da bi te mama tepla, hkrati pa razlagala, da te ima rada. Podobno je, če ti najavijo bone, pa te potem ne zajamejo.

Tina Hrast: »Ali nas želite ohranit ali pa nam povejte iskreno »Zaprite. Za vas pomoči žal ne moremo ponudit. Prav. Bomo pa iskali drugje.«