PKP 5: vsakršen poskus siromašenja javnega zdravstva in odpiranja vrat privatizaciji zdravstvenih storitev je nesprejemljiv

Predlog vlade, po katerem bi bili z javnim denarjem financirani tudi zasebni zdravniki, je za LMŠ, vsaj na način, kot to predlaga vlada, nesprejemljiv.

NE, nismo proti skrbi za ljudi, nismo proti krajšanju čakalnih dob. Prav zato, ker smo ZA  ljudi, za JAVNO zdravstvo. Prav zato, ker vidimo nevarnosti in pasti – tako srednje- kot dolgoročne – predlogu ne prikimavamo. Opozarjamo, da je financiranje zasebnikov z javnim denarjem tudi nevarno. Kar se danes sliši kot všečna rešitev, lahko čez nekaj let ljudem oteži dostop do zdravnika, če ne bodo (z)mogli dodatno plačati.

Kaj predlaga vlada?

Vlada v PKP5 med drugim predvideva izvedbo nacionalnega razpisa za leti 2020 in 2021, katerega namen je zmanjševanje števila pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Nanj se bodo lahko poleg javnih zdravstvenih zavodov prijavili tudi zasebniki. Za katere vrste zdravstvenih storitev bo razpis izveden, bo odločil minister za zdravje. Za to bi namenili 42 milijonov evrov.

Kaj menimo v LMŠ?

Kaj ko bi se skrajševanja čakalnih vrst raje lotili v javnem zdravstvu – spodbudili storilnost, delo organizirali tudi popoldne, da bi javno zdravstvo svojo temeljno nalogo – in to je skrb za paciente – opravljalo tudi popoldne. Popoldne, ko ordinacije in operacijske dvorane marsikje samevajo. Teh 42 milijonov evrov bi bilo najprej treba usmeriti v javno zdravstvo. Vključevanje zasebnikov naj bo rešitev le v skrajnih primerih, ko so izčrpane vse možnosti v javnem zdravstvu. Do tega pa je še daleč.

Ključne pasti vladnega predloga

  • V imenu korona-krize in skrajševanja čakalnih dob je vlada vnovič posegla po interventni rešitvi à namesto po sistemski à izbrala je »varno pot« – zakon, ki ne more biti predmet referendumske presoje.
  • Ukrep naj bi sicer veljal zgolj do konca leta 2021, a se njegova veljavnost lahko zelo preprosto podaljša.
  • Podatki kažejo: več zdravnikov ne pomeni nujno skrajševanja čakalnih dob. Od leta 2016 je zdravnikov za desetino več, vrste čakajočih pa so se podaljšale.
  • Kar predlaga vlada, so zametki privatizacije zdravstvenih storitev.

Zakaj svarimo pred  »privatizacijo« zdravstvenih storitev

Na prvi pogled se to zdi povsem sprejemljiva rešitev, da je – glede na razmere – treba aktivirati vse kadrovske vire v zdravstvu, vendar:

  • Zasebniki nimajo lastnih zaposlenih zdravnikov, pač pa so ti dopoldne »javni uslužbenci«, popoldne pa »pogodbeniki« pri zasebnikih. Zasebnikov je namreč malo – le 156.
  • Zdravniki v popoldanski »zasebni praksi« pogosto, zlasti za diagnostiko, uporabljajo javne zavode.

Poglejmo preprost primer – dogaja se že danes:

Potrebujem urologa. Grem k zasebniku, plačam prvi pregled. Na tem pregledu ugotovi, da potrebujem nekaj preiskav in me za diagnostiko naroči na Polikliniko, že naslednji dan, k sebi. Skratka – preiskave so opravljene v javnem zavodu, z javnim denarjem. Ko dobim izvide, pa mi jih raztolmači – seveda – spet kot zasebnik. Res plačam dva pregleda, vendar sem bil za preiskave takoj na vrsti.

Želimo to še stopnjevati?

Konkretno namreč predlog vlade pomeni:

Zdravniki (zaposleni v javnem sektorju) bi delali najprej kot javni uslužbenci, pri čemer plača ni povsem odvisna od učinka (razen nadur, povečanega obsega dela, dežurstev), nato pa kot še pri zasebniku (in bili prav tako plačani iz javnih sredstev. Zato opozarjamo na možne posledice:         

  • Manj motivacije za delo v javnem zavodu,
  • zmaga interesa po dodatnem, popoldanskem zaslužku,
  • posledična utrujenost zdravnikov in manj varnosti za paciente,
  • z zmanjšanjem obsega naročanja v javnem sistemu (da bi več pacientov bilo popoldne) bi čakalne dobe zgolj podaljševali in s tem ustvarjali razloge za svoj dodatni popoldanski zaslužek iz javnih sredstev.

Morda boste, če bo vladni predlog sprejet,  do zdravnika zdaj res prišli hitreje. Morda. Pa bo tako tudi čez tri leta? Čez pet let? Čez deset? Ko bodo prave posledice tega ukrepa že bolj otipljive? Ko se bo zgodil zadosten odliv zdravnikov iz javnega sistema k zasebnikom? Ko ukrep ne bo več veljal in bo nenadoma treba plačevati vse.

In še: Vse težje posege, kot so operacije glave, hrbtenice, težke poškodbe, onkologija bodo ostale v javnem zdravstvu. Jasno je, zakaj. Ker so možni zapleti. In ker ni dobičkov. Ne pozabimo, v boju zoper covid-19 so se z učinkovitejše izkazali prav javni zdravstveni sistemi. Zasebni so klecnili.

V LMŠ zato poudarjamo:

  • Javno zdravstvo mora ostati javno.
  • Javno zdravstvo je in mora ostati dostopno vsem, ne glede na njihov finančni položaj.
  • Rešitev je torej v krepitvi javnega. V finančni krepitvi, boljši organiziranosti in v spodbujanju storilnosti.