ODKRITO O PREOBREMENJENOSTI ŠOLSKIH PROGRAMOV

Dr. Justina Erčulj je bila gostja oddaje Odkrito na TV SLO3, kjer je bila glavna tema preobremenjenost šolskih programov.

Gosti so na začetku spregovorili o že znanih podatkih o nacionalnem preverjanju znanja in tem, kaj ti rezultati sporočajo. Ob navedbi rezultatov učencev 6. razredov, ki so pri preverjanju slovenskega jezika dosegli le dobrih 46 %, so se gosti strinjali, da je rezultat zagotovo odvisen od standardov preizkusa, saj gre lahko za izvrsten rezultat v povezavi z zelo zahtevanimi standardi znanja.

V nadaljevanju se je dr. Justina Erčulj strinjala ob navedbi, da je odnos učencev do NPZ-ja odvisen tudi od tega, kakšen odnos ima šola do preizkusov nasploh. Ob tem pa je opozorila, da je bolj pomembno kot sami rezultati in odstotki, kaj šola v nadaljevanju s pridobljenimi rezultati naredi. »Šole sicer prejmejo od Državnega izpitnega centra navodila, kaj narediti, je pa zelo veliko odvisno od učiteljev in zlasti ravnateljev, ali te podatke koristno uporabljajo za izboljšave. Če že imamo preizkuse, potem jih koristno uporabimoje še dodala.

Na vprašanje, ali bi morali uvesti zunanjo evalvacijo šol, je dr. Erčuljeva spomnila, da evalvacija oziroma samoevalvacija poteka že zadnjih 10 let, ampak na žalost le v obliki projektov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Osebno velike upe polaga na dejstvo, da so se znotraj omenjenega projekta izoblikovala področja kakovosti, na katerih so se, ob sodelovanju ravnateljev, učiteljev in strokovnjakov, oblikovali kazalniki kakovosti. Ob tem je poudarila, da so dosežki na nacionalnem preverjanju le eden izmed kazalnikov. Gre za uravnoteženje kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev, kar je v šolstvu nujno. Kot še predvideva, bodo do leta 2019, dokler je projekt podaljšan, ti kazalniki v kombinaciji z zunanjo evalvacijo dali šolam znova usmeritve za delo.

Sistem bo temeljil na sistemu samoevalvacije, ki šolam ponuja možnost, da se ponovno preverijo in izboljšujejo na področjih, kjer bodo ugotovile pomanjkljivosti.

Ob vprašanju glede imenovanja ravnateljev je dr. Erčuljeva izrazila mnenje, da trenutni način imenovanja ni ustrezen, na kar je nazadnje opozorilo tudi združenje ravnateljev OŠ. Predvsem se čuti prevelik vpliv kolektiva.Ravnatelj mora namreč nemalokrat sprejemati odločitve, ki so v dobro učencem, ne pa tudi zaposlenim. Hkrati mora po zakonu ocenjevati delovno uspešnost zaposlenih, kjer pa lahko prihaja do navzkrižja interesov, saj ocenjuje tiste, ki ga imenujejo. Kot dober primer iz prakse je omenila angleški sistem, kjer poznajo tako imenovani svet članov šolske uprave, ki deluje kot neodvisno telo.

Ob koncu so se dotaknili področja izobraževanja bodočih učiteljev. Dr. Erčulj se je strinjala s predhodniki, da bo veliko naporov ponovno treba vložiti v mentorstvo novih učiteljev. Ti ne smejo biti prepuščeni le mentorju, ampak potrebujejo podporo širše. Na drugi strani pa je potrebno zavedanje, da ko si enkrat učitelj, sprejmeš s tem tudi dejstvo, da se boš moral izobraževati vse življenje.