Odgovor LMŠ: Ne gre za politikantstvo ali pogoj »vse ali nič«, gre preprosto za dejstvo, da brez dialoga ni kompromisa

Odločno zavračamo navedbe ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, da smo v LMŠ pri odločanju glede aktivacije 37.a člena ZObr z vztrajanjem pri svojih predlogih dokazali politikantstvo.

V LMŠ smo bili konstruktivni in vladi poslali svoje predloge s ključnim ciljem: da bo sklep pregleden in nedvoumen, da bo jasno opredeljeval, kako bo vojska pod vodstvom in nadzorom policije z izrednimi pooblastili sodelovala pri varovanju naše južne meje.

S sorazmerno in transparentno rešitvijo, ki ne dopušča različnih interpretacij, smo skušali pomagati pri razbremenitvi policistov. Pri tem smo v prvi vrsti prisluhnili argumentom policije.

Zaradi potreb po preglednosti in nedvoumnosti ter sorazmernosti smo želeli, da že sam sklep vsebuje jasno opredelitev pravil delovanja Slovenske vojske pod vodstvom policije, namesto tega so vanj zapisali, da bo pravila pet dni po uveljavitvi sklepa določila vlada – brez jasnega zagotovila, da bo ta pravila uskladila s policijo in Slovensko vojsko ter jih ustrezno predstavila javnosti. Menimo, da je zaradi izredne narave pooblastil višja raven transparentnosti več kot potrebna in primerna. Na možnost, da bi bila taka odločitev izključno  politična, pa v LMŠ ne moremo pristati.  

Čeprav je notranji minister zatrjeval, da vojska nalog nikakor ne bo opravljala sama, temveč zgolj pod vodstvom policije, smo v obrazložitvi naleteli na stavek, da bi lahko mobilne patrulje Slovenske vojske »v veliko primerih tudi same opravile začasno omejitev gibanja migrantov«.

Ne drži, da smo vztrajali na dvokilometrskem pasu, drži pa, da nas pred sprejetjem predloga sklepa na vladi nihče ni povprašal, ali in kje smo se še pripravljeni pogovarjati, predvsem pa se nihče ni potrudil, da bi nas vsaj skušal prepričati s tehtnimi argumenti, prej smo bili deležni oblastne arogance kot pa iskrene želje po dosegu za vse politične sile v državi sprejemljive rešitve. Če bi dobili prepričljive argumente, bi morda podprli tudi predlaganih 5 kilometrov.

Nas je pa precej začudilo in negativno presenetilo, ko smo med prebiranjem vladnega gradiva ugotovili, da bi lahko Slovenska vojska s policijskimi pooblastili delovala tudi na ljubljanskem, mariborskem in portoroškem letališču, v Luki Koper, na koprskem pomolu, pa tudi na območju Pirana in Izole. Gre namreč za območja, na katerih policija, z izjemo luke, v zadnjih letih ni zaznala ali registrirala tokov ilegalnih migracij. Še posebej presenetljivo je bilo, da so se ta območja nahajala v vseh predlogih sklepa. Na to ne moremo pristati.

Tako kot tudi ne bi pristali na trimesečno izvajanje izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju meje. Razlog je preprost, državni zbor je popolnoma operativen in lahko ukrep, če se izkaže potreba, tudi podaljša. Prav z namenom, da se lahko poslanci učinkovito seznanjajo z dogajanjem na terenu, smo predlagali tudi tedensko poročanje pristojnima parlamentarnima odboroma. Učinkovit in dejanski demokratični parlamentarni nadzor nad oboroženimi silami je temelj vsake demokratične družbe, še posebej pa potreben v trenutnih okoliščinah.

Če je bila želja notranjega ministra, da razbremeni policiste, iskrena, če je to res ključen razlog, da se Slovenski vojski pri varovanju meje podeli policijska pooblastila, če je ukrep zares tako nujen, kot zatrjujejo, potem ne razumemo, zakaj bi tedensko poročanje pomenilo kakršnokoli težavo.

O iskrenosti namenov vlade, predvsem pa ministra za notranje zadeve smo podvomili tudi, ko smo širjenje pooblastil policije zagledali v predlogu interventnega zakona, namenjenega reševanju gospodarstva in preprečevanju socialnih stisk. Vladni govorec Jelko Kacin pa je včeraj, na dan, ko je predlagan sklep o aktivaciji 37.a člena prišel v državni zbor, na novinarski konferenci pojasnjeval, kako vojska na meji izredna pooblastila potrebuje zato, ker se migranti bolj kot policistov bojijo vojakov. Naj ob tem še enkrat spomnimo, Slovenska vojska na južni meji s policisti sodeluje že nekaj let.

Še eno potrditev, da imamo s previdnostjo še kako prav, pa smo dobili po prejetih pripombah parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je v predlaganem sklepu vlade zaznala kar nekaj pomanjkljivosti in nejasnosti, celo kontradiktornosti.

V LMŠ-ju pa nočemo dopustiti niti najmanjše možnosti kakršnihkoli zlorab. Ne s strani Slovenske vojske ali policije, njima zaupamo, temveč s strani aktualne vlade, ki je s svojimi ravnanji izgubila naše zaupanje.

Naše zaupanje je izgubila tudi zato, ker ves čas poudarja, kako nujna sta v tem trenutku enotnost politike in konstruktivno sodelovanje koalicije in opozicije, na drugi strani pa naše dobronamerne predloge ignorira, ne išče poti do kompromisa in nam v isti sapi očita politikantstvo.