STA

ODBOR ZA ZDRAVSTVO POTRDIL KANDIDATA SAMA FAKINA ZA MINISTRA ZA ZDRAVJE

»Najprej pomislim na dobro za državljana, nato na dobro za sistem in šele nato, ali je to dobro zame.«

 

Kandidat za ministra za zdravje Samo Fakin je prejel podporo istoimenskega odbora pod predsedstvom dr. Franca Trčka iz stranke Levica. Za kandidata naše stranke je glasovalo 12 poslancev, pet pa jih je bilo proti. V uvodu je prioritete vodenja razdelil na tiste, ki jih je treba reševati takoj, ki so akutne, in tiste, ki so lahko predmet kasnejšega reševanja. Poleg sledenja koalicijski pogodbi, kjer so navedeni ključni zakoni, pri katerih bo treba biti zelo previden, npr. zakon o zdravstvenem zavarovanju in dolgotrajni oskrbi, prilagajanje zakona o upravljanju, Samo Fakin meni, da je treba najprej uvesti sistemsko planiranje in sistemsko upravljanje. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo priključitev obveznemu, se načeloma strinja, vendar svari, da bo treba najti ustrezno nadomestilo v smislu finančnega priliva. Na zaslišanju je bilo tudi veliko govora o učinkovitosti upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, kjer je g. Fakin povedal, da se od leta 2000 nihče s tem ni resno ukvarjal. Zavrnil je tudi površne očitke, brez realnih statističnih podatkov, o nezadostni količini osebja v bolnišnicah, se zavzel za večjo kompetentnost vodilnega kadra in dejal, da ne bi smelo biti mesta za direktorje, ki se vnaprej sprijaznijo z izgubo. Pri tem je poudaril, da je treba mehanizme gospodarskega upravljanja prenesti v bolnišnice, vendar morajo ostati javne. Odločno je tudi obsodil vsak pojav mobinga v zdravstvu, saj se mnogokrat zgodi, da najzahtevnejši programi zdravniške stroke razpadajo zaradi neustreznih odnosov, in poudaril, da je empatija močna veja čustvene inteligence, ki mora biti v zdravstvu samoumevna. Odbornikom je tudi nakazal možnosti merjenja kakovosti preko inštituta za kakovost storitev in ekonomiko zdravstvenih storitev. Na vprašanja glede korupcije v zdravstvu je povedal, da ima do nje ničelno toleranco, in poudaril, da je brez sistemskega nadzora direktorjev zdravstvenih ustanov ter njihove odgovornosti ne bo mogoče izkoreniniti. V zvezi s tem je omenil tudi rešitev v obliki pogostih revizij Računskega sodišča, kjer bi posebna skupina zdravstvene zavode nenapovedano tudi preverjala. Uvedba dodatnih trošarin je po njegovem mnenju sprejemljiva pri zagotavljanju dodatnega denarja za javno zdravstvo, sploh v luči dejstva, da je to že stalna praksa razvitejših držav. Rešitev problema čakalnih dob sodi med akutne probleme, zato se bo tega kot minister lotil nemudoma, jih bo pa brez sodelovanja zdravnikov težko razrešiti. Dodal je, da imamo v Sloveniji srečo, saj se štipendira 2000 specializantov, ki bi lahko pripomogli pri skrajševanju čakalnih vrst. Isto velja za problem otroške srčne kirurgije, kjer vidi dolgoročno rešitev v postavitvi centra, kjer bi zdravili otroke tudi iz drugih držav.

Po koncu zaslišanja je v izjavi za medije ocenil, da so bila vprašanja korektna. Najtežja pa: »Dolgotrajna oskrba, ker ne poznam, kakšno je stanje ta hip, in pa seveda problemi v zvezi z menedžiranjem in učinkovitim poslovanjem, ki je seveda v neposredni povezavi s skrajševanjem čakalnih dob in obremenjenostjo medicinskih sester.« Če bo vlada izglasovana, pa upa, da bo lahko čim več prispeval s svojim znanjem.

Foto: STA