O dnevih po epidemiji moramo razmišljati in ukrepati že danes za jutri. To so LMŠ-jevi predlogi #protikorona ukrepov.

LMŠ je vladi včeraj poslal svoj odziv na smernice za pripravo prvega »protikorona zakona«. Pripravili smo predloge, ki jih v vladnih izhodiščih pogrešamo, opozorili na ukrepe in skupine ljudi, ki so jih nehote spregledali, dodali pa tudi niz vprašanj, ki se nam glede na splošnost posredovanih smernic porajajo. Zaradi pomanjkanja nekaterih, po našem prepričanju nujnih utemeljitev smo se do dela ukrepov teže opredelili.

Izrazito jasnost pričakujemo predvsem pri predvidenih “odkupih terjatev do slovenskih podjetij”. Želeli bomo nedvoumna zagotovila in zakonske varovalke, ki bi preprečile skušnjave po “razprodaji” (zlasti skladom tveganega kapitala) in ponavljanje že videnih napak s podcenjenimi terjatvami.

Pozdravljamo vse ukrepe, ki so predlagani kot pomoč in odziv na krizo tako gospodarstvu kot državljanom oziroma prebivalcem Slovenije. Pri tem pa vztrajamo, da morajo ukrepi zajeti vse kategorije in hkrati preprečiti, da bi s prehitro sprejetimi in nedomišljenimi rešitvami povzročili dolgoročno nepotrebno ali neupravičeno stisko in škodo oziroma poslabšanje položaja kogarkoli – kratkoročno ali dolgoročno.

V LMŠ pozivamo tudi k razmisleku o času po koncu epidemije. O dnevih po epidemiji moramo razmišljati in ukrepati že danes za jutri. Napak, storjenih pred in v času zadnje finančno-gospodarske krize, si kot država ne smemo in ne moremo več privoščiti. Zato bo zgolj blaženje posledic epidemije COVID-19, ki je danes brez najmanjšega dvoma prioriteta, brez ukrepov, usmerjenih v po-korona mesece, premalo. Od vlade pričakujemo, da bo takoj po sprejetju t. i. prvega svežnja ukrepov pristopila ne samo k reševanju trenutnega stanja, temveč tudi k pripravam na čas po koncu epidemije.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj LMŠ-jevih predlogov (celoten dokument, ki smo ga naslovili na Vlado RS, pa najdete tukaj:

POMOČ DELODAJALCEM IN DELAVCEM

  • OHRANJANJE DELOVNIH MEST
  • Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja delodajalec s sedežem v RS, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Torej tudi zavodi, organizacije, društva …
  • Država naj krije celoten strošek dela zaposlenih na čakanju v času treh mesecev.
  • DELODAJALCI
  • Delodajalcem s sedežem v RS (podjetja, samostojni podjetniki, zavodi, društva, socialna podjetja, zadruge,…), ki delujejo v panogah, ki so bile prepovedane z Odlokom o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev, bi država lahko povrnila fiksne stroške, ki niso vezani na porabo oziroma sprejela ukrep o maksimalnem znesku najemnih prostorov.
  • Glede na to, da nekatera podjetja še vedno niso sprejela nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe v podjetju, bi bilo treba določiti pogoj, da so podjetja upravičena do plačila vseh prispevkov za pokojninsko  zavarovanje le v primeru, če so poskrbeli za varovanje zdravja zaposlenih na delovnem mestu.
  • SAMOZAPOSLENI
  • Za samozaposlene, ki dejavnosti ne morejo opravljati, se zagotovi nadomestilo v višini 100 % višine neto minimalne plače. Za samozaposlene, ki dejavnost opravljajo v zmanjšanem obsegu pa se izplača razliko med mesečnim dohodkom in minimalno plačo.
  • KMETIJSTVO
  • Za nosilce in člane kmetijskih gospodarstev ob nezmožnosti opravljanja dejavnosti velja enak ukrep kot pri samozaposlenih.
  • JAVNO ZDRAVSTVO
  • Zdravstvu se nameni več javnega denarja.
  • KULTURA
  • Vlada naj zagotovi  določeno povrnitev izpada sredstev, da bodo lahko kulturne ustanove ohranjale kondicijo izvajanja programov in investicij v času po izrednih okoliščinah.
  • ŠPORT
  • Športnim organizacijam se dodeli posebna pomoč s strani države (v višini izpada prihodkov teh organizacij zaradi odpovedi aktivnosti), prav tako se tem organizacijam oprosti (ali subvencionira) plačevanje najemnin pri najemu javnih športnih objektov.
  • Plačilo nadomestila plače in oprostitev do plačevanja prispevkov za socialno varnost za zaposlene v športnih organizacijah, zasebne športne delavce in poklicne športnike (s širitvijo upravičencev že sprejetega interventnega zakona na področju plač in prispevkov).

POMOČ DRŽAVLJANOM OZ. GOSPODINJSTVOM

  • UPOKOJENCI
  • Poleg enkratnega zneska pomoči se za socialno ogrožene upokojence po vzoru Srbije pripravi t.i. ”pakete pomoči” upokojencem (paketi z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami).
  • Upokojencem, z najnižjimi pokojninami, ki prebivajo v domovih za starejše, država subvencionira med  20% in 40% plačila za oskrbo. Enako velja tudi za institucionalno varstvo polnoletnih oseb s posebnimi potrebami.
  • SOCIALNO OGROŽENI
  • Enkratni dodatek  se zagotovi tudi osebam, ki imajo priznan status invalida, vojnim invalidom in vojnim veteranom.
  • Upravičencem do toplega obroka oz. do subvencije za šolsko prehrano se izplača solidarnostni dodatek.
  • Večja dostopnost socialnih transferjev.
  • Tudi delavcem migrantom, ki prebivajo v Sloveniji in so izgubili delo oziroma prihodek ter se ne morejo vrniti v svojo domovino, zagotovi minimalna socialna varnost.
  • Šotore in lesene stojnice (hišice) se začasno dodeli v uporabo brezdomcem, s čimer jim bomo omogočili samoizolacijo in preprečili širjenje virusa. Poleg tega se tudi za brezdomce zagotovi tople  obroke.
  • DIJAKI IN ŠTUDENTJE
  • Enkratna izredna pomoč študentom, ki v tem obdobju ne morejo opravljati študentskega dela in so v finančni stiski (študentsko delo kot njihov edini vir dohodka).
  • Študentskim družinam (tudi študentom staršem, ki sami vzgajajo otroka), ki so ostale brez prihodka (npr. izguba študentskega dela), se omogoči univerzalna finančna pomoč.
  • Uvedba celovitega ukrepa na področju delovanja dijaških/študentskih domov zaradi zmanjšanja študentskega dela in neplačevanja najemnin za nastanitev.
  • KREDITOJEMALCI
  • Državljanom, ki zaradi zmanjšanja prihodkov v času epidemije ne zmorejo plačevati kreditov, se obveznosti plačevanja obrokov na prošnjo banki zamrznejo do 31. 12. 2020, brez dodatnih finančnih obremenitev oziroma omogočijo amortizacijo posojila.