Nina Maurovič – Reševanje življenj v Hrastniku – vlada: sedi, cvek!

Po doslej znanih podatkih je v Hrastniku za covid-19 zbolelo že skoraj šestdeset ljudi, od tega je 39 obolelih v domu starejših občanov – 29 oskrbovancev in 10 zaposlenih. Okužba se širi tudi med občani, žarišči okužb sta v dveh blokovskih naseljih. Celotna občina ima sicer 9000 prebivalcev, a v mestu nas živi 5000. To pomeni, da je okužen že več kot odstotek prebivalcev mesta. Za lažjo predstavo – to je približno tako, kot da bi bilo v Ljubljani v tem hipu 4000 aktivnih okužb.

Vso pomlad smo poslušali ministre, ki so se ponavljali kot pokvarjena plošča, kako oni rešujejo življenja. S tem so upravičevali vse svoje packarije, sumljive nabave in nesposobnost ukrepanja. Pred italijanskim scenarijem pa smo jih rešili Slovenci sami, ker smo bili izjemno disciplinirani, čeprav vladni govorec ni zamudil priložnosti, da bi nas ponižujoče karal kot male neposlušne šolarčke in hkrati grozil z novim valom.

A vlada nas je prepričevala in nas še vedno, da je na drugi val pripravljena. Menda bolj, kot vse ostale vlade tega sveta, saj vendar, kot je ves čas trdila, dela, rešuje življenja, ima polna skladišča zaščitne opreme še za naslednjih pet valov epidemije, na ključne položaje v vladi in odgovornih institucijah je po hitrem postopku kadrirala cvetober slovenskih najsposobnejših strokovnjakov (in nikakor ne političnih nastavljencev).

Drugi val je tu. Dogaja se v mojem Hrastniku. Skoraj ne mine dan, da se v mesto ne pripelje procesija z ministrstev ali NIJZ. Malo se razgledajo po okolici DSO in občine, potem pa se hitro postavijo pred kamere in razlagajo puhlice, kako se Hrastniku pomaga, kako je situacija pod kontrolo in kako vlada dela. Laž!

Hrastnik od njihovih obiskov nima nikakršne koristi! Izkazalo se je, da ta vlada ni pripravila nikakršnega načrta ukrepanj v primeru drugega vala. Učinkoviti, realni in delujoči protokoli za ravnanje v DSO-jih ne obstajajo, kar lahko potrdijo tudi direktorji drugih podobnih institucij. Že pred časom, ko so se začele pojavljati nove okužbe, je direktorica enega izmed slovenskih DSO-jev kar na podlagi ankete, izvedene med stanovalci, dom zaprla za obiskovalce, saj jim država ni posredovala nobenih navodil. Prav tako ni pomoči pri preskrbi z zaščitno opremo in medicinskim kadrom. Konkretnih ukrepanj (razen prerazporeditve nekaj varovancev v šempetrsko bolnišnico) ni! Maksimalni domet, do koder v drugem valu predstavnikom države seže znanje kriznega menedžmenta, je ta, da bi celoten Hrastnik zaprli v karanteno. In potem? Kar bo, bo?!?

Zato vas, vlada RS in NIJZ, v svojem in v imenu Lokalnega odbora LMŠ Hrastnik sprašujem:

  • Kako to, da na podlagi izkušenj iz prvega vala niso bili pripravljeni protokoli in načrti za vsak DSO posebej? Zakaj ni bila oblikovana skupina ekspertov (epidemiologi, organizatorji dela, civilna zaščita …), ki bi ob izbruhu bila sposobna zakorakati v vsakega izmed DSO-jev ter v dnevu ali dveh strokovno zorganizirati vse; namestitve, način in protokole dela, kadrovske stiske, dobavo zaščitne opreme, ustrezno prilagoditev prostorov in kar je še tega, kar nikakor ne more biti prepuščeno zgolj nekakšnim okrožnicam s smernicami, ki prihajajo s strani NIJZ.
  • Zakaj ni razglašena epidemija, vsaj na ravni občine? To županu in direktorjem ustanov v marsičem pušča zvezane roke; tako pri prerazporejanju medicinskega kadra iz npr. zdravstvenega doma (če ni epidemije, za to ni zakonske podlage), kot tudi pri najrazličnejših oblikah pomoči.
  • Zakaj se v času od prvega izbruha niso našle in uredile dodatne namestitve za obolele? Da si drzne pristojni minister na televiziji izjaviti, da bi moral biti DSO, kot je v Hrastniku, že zdavnaj zaprt, je nezaslišano. Vemo, da država že dolgo ne skrbi za vlaganja v domsko infrastrukturo in da postelj kronično primanjkuje, zato se lahko samo priklonimo DSO-jem, ki znotraj izjemno slabih razmer za poslovanje in delovanje še vztrajajo in omogočajo kolikor toliko dostojne namestitvene kapacitete. In kaj takega izjaviti sredi epidemije je neokusno.

Hrastničani bomo preživeli tudi to. Vedno smo bili in ostajamo borci. A dobro si vas bomo zapomnili! Oboleli imajo imena, priimke, svojce, sosede, prijatelje. Niso zgolj statistika. Zato vam glede pripravljenosti vlade na drugi val in reševanje življenj lahko rečem le: Vlada – sedi, cvek!

Nina Maurovič, predsednica lokalnega odbora LMŠ Hrastnik