Nik Prebil: Cilj istanbulske konvencije je izkoreninjenje nasilja nad ženskami ter nasilja v družini. Populistične manipulacije posameznikov tega cilja ne smejo ogroziti.

Poslansko vprašanje Nika Prebila Vladi Republike Slovenije.

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljevanju Konvencija) je prvi mednarodni dokument, ki daje jasen signal, da države članice EU ne bodo dopustile kakršnegakoli nasilja nad ženskami in otroci ter da bodo delovale v smeri preprečevanja nasilja. Republika Slovenija je bila ena izmed prvih držav članic, ki so podpisale Konvencijo, to je storila že leta 2011. Leta 2014 je ratifikacijo Konvencije potrdilo tudi 80 poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.

Maja letos je madžarski parlament sprejel odločitev, da ne nameravajo ratificirati Konvencije. Madžarski Krščanski demokrati so takrat izrazili, da Konvencija »uvaja škodljivo ideologijo spolov, katere namen je uničiti tradicionalni, krščanski model družine«. 2. 8. 2020 so mediji poročali o poljski pobudi, ki države članice EU poziva k odstopu od trenutne Konvencije in sprejetju nove s popravki. Poljski pravosodni minister je pisno pobudo naslovil tudi na Vlado Republike Slovenije. V izjavi za javnost pa se je do Konvencije opredelil, da je »feministični izum, ki hoče opravičiti homoseksualno ideologijo«.

Države članice EU so skozi dolgoletno zgodovino delovale v smeri enakopravnosti in v boju proti nasilju. Vseeno pa to še ne pomeni, da neenakopravnosti in nasilja nad ženskami ni več. Dejstvo je, da so v EU ženske v povprečju za 16 odstotkov manj plačane od moških. Fizično ali spolno nasilje je doživelo 33 odstotkov žensk,  55 odstotkov žensk pa  spolno nadlegovanje. Konvencija je tako bistveni dokument za celotno EU in deluje ravno v smeri preprečevanja nasilja nad ženskami in v smeri enakopravnosti žensk v družbi. Prav tako je Konvencija prispevala tudi k dopolnitvi zakonodaje Republike Slovenije o preprečevanju nasilja v družini.

Ne želim si, da bi nepravilno tolmačenje Konvencije v Sloveniji in nekaterih drugih članicah ogrozilo obstoj Konvencije. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je »enakost spolov jedrno načelo EU, ki še ni realnost.« Med državami, ki še niso ratificirale Konvencije so Češka, Madžarska, Bolgarija, Litva in Latvija. Opažam, da so med njimi tudi države članice Višegrajske skupine. Glede na zadnja, vedno bolj pogosta mednarodna sodelovanja predvsem s temi državami bi odstop od Konvencije pomenil novo zunanjepolitično usmeritev in drugačen mednarodni položaj Slovenije, kot ga zaseda sedaj. Torej položaj držav, ki ne cenijo svobodnih odločitev posameznikov in usmerjajo svoje politike stran od temeljnih vrednot EU.

Zato sprašujem:

·        Kakšno je stališče Vlade Republike Slovenije do pisma, ki je bilo poslano s strani poljskega pravosodnega ministra glede Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima?

·        Ali namerava Republika Slovenija odstopiti od Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima? Bo z morebitnim odstopom od te Konvencije Slovenija vpeljala novo zunanjepolitično usmeritev v mednarodnem prostoru in kakšno?