Ne želimo iskati krivcev, temveč želimo skupaj s stroko iskati boljše rešitve – javno in ne za zaprtimi vrati Brda

Stroka naj dobi priložnost svoja videnja predstaviti celotni politiki, ne zgolj njenemu vrhu, predvsem pa naj jih ima priložnost predstaviti ljudem. In to v državnem zboru, ne pa umaknjena na Brdo. Nujna je poglobljena razprava politike in stroke na očeh javnosti, ne pa v vednost vrhov političnih strank. Zato smo v LMŠ sklicali sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo.

Jani Möderndorfer, poslanec LMŠ:»Ne želimo iskati krivcev za nastalo situacijo, temveč predvsem razpravljati o ukrepih. Stroki želimo omogočiti, da ljudem pojasni, ali so bile kje pri sprejemanju ukrepov storjene napake, ali kateri izmed še veljavnih ukrepov ne dosegajo želenih učinkov, predvsem pa je treba analizirati dosedanje ukrepe in na podlagi tega pripraviti izboljšave.«

Najti želimo odgovore na štiri pomembna vprašanja oziroma izzive:

1.        Kdo vodi epidemijo in kdo ter kako naj med epidemijo komunicira z javnostjo

Za to, da se ljudje v času epidemije držijo ukrepov, jih spoštujejo na dolgi rok ter zaupajo v vodilne, je ključna komunikacija pristojnih. Pomembno je, kako ukrep sporočiti in kdo ga sporoči.

2.        Napake pri ukrepih, ki so se kasneje izkazali za neučinkovite

Najbrž se še vsi spomnimo obveznega razkuževanja večstanovanjskih stavb, nošenja mask v naravi, uporabe rokavic v trgovinah … Ob nerazumevanju teh ukrepov prej dosežemo nasproten učinek, številnih ukrepov se tudi ne držimo »pravilno«, zato niso učinkoviti, kot bi lahko bili (npr. pravilna zaščitne maske). Pomembno je, da z dokazi in analizami ljudem pojasnimo, zakaj je posamezen ukrep potreben. Prav tako je treba napake priznati in jih odpraviti.

3.        Učinki omejevalnih ukrepov – kakšen je njihov vpliv

Omejevalni ukrepi so lahko učinkoviti le kratek čas in tudi tukaj velja, da jih je treba javnosti ustrezno predstaviti.  Treba je odgovoriti tudi na vprašanje, kako vplivajo na posamezne segmente družbe in vedeti, zakaj je pomembno, kdo vse sodeluje pri pripravi in sprejemanju ukrepov (npr. vidik šolstva – zaprtje šol, gospodarstva – zaprtje določenih dejavnosti  …)

4.        Analiza in evalvacija postopkov med in po epidemiji

Analiza mora biti eden osrednjih elementov, s katerim se morata stroka in politika seznaniti, na podlagi tega pa pripraviti dolgoročne rešitve (primer po epidemiji črnih koz).