Natalija Kovač: Delavski boj ni in verjetno nikoli ne bo končan

Čeprav bi pri zgodovinskem pregledu lahko tudi rekli, da se zdi, da so skozi zgodovino delavci dosegli že praktično vse.

Ponosni Idrijčani se ob prvem maju spomnimo, da je leta 1908 pri založbi Naprej izšel prvi slovenski prevod Komunističnega manifesta. Eno najvplivnejših političnih del je bilo napisano in izdano 21. februarja leta 1848. V delu sta združena teorija in praksa, Marx je v njem predstavil probleme družbe in svoj pogled na razredni boj ter sodobne ekonomske zakonitosti. Seveda ni naključje, da je bilo delo prevedeno in izdano prav v Idriji, ki je v tistem času zaposlovala več kot 1.300 rudarjev.

Prvi maj, praznik dela. Leta 1890 so ga prvič praznovali, danes je del tradicije. Po pisnih virih, s katerimi razpolaga Mestni muzej v Idriji, so v rudarski Idriji prvi maj prvič praznovali leta 1899. Pobudnik tega, za rudniško upravo nezaslišanega dogodka, je bil ravnatelj Občnega konsumnega društva Idrija in vplivni socialdemokrat Fran Rinaldo. Prvomajska proslava se je pričela ob peti uri zjutraj, ko je skupina desetih godbenikov z budnico odkorakala skozi mesto. Godba je bila rudniška, zato v polni zasedbi ni smela igrati. Igrali so samo nekateri člani oziroma simpatizerji socialdemokratske stranke. Ob devetih dopoldne je bil na Mestnem trgu politični shod. Popoldansko slavje se je pričelo s skupno povorko, rdečo zastavo na čelu in godbo, ki je šla do Renkovca, kjer se jim je pridružila kolona iz Spodnje Idrije. Skupaj so nato odšli do kmeta Kobala, kjer so se zabavali do sedme ure zvečer, ko so se ponovno skupaj vrnili v mesto. Na večer praznika so rudarji razsvetlili okna svojih hiš. Največ lučk je gorelo v štirih velikih rudarskih hišah med Idrijo in Spodnjo Idrijo (vir: Mestni muzej Idrija).

Kaj pa danes? Največji izziv delavskega gibanja danes je predvsem sledenje zelo hitremu tehnološkemu napredku. S tem je povezana in potrebna tudi vedno nova pravna zaščita, saj kapital in delodajalci v tej globalni svetovni krizi bolj brutalno kot kdaj koli prej sledijo dobičku, ne glede na ceno in žrtve.

Delavski boj ni in verjetno nikoli ne bo končan, čeprav bi pri zgodovinskem pregledu lahko tudi rekli, da se zdi, da so skozi zgodovino delavci dosegli že praktično vse. Še vedno je problem neizvrševanje pravic, pridobljenih na formalni ravni. Še vedno se dogaja, da kar je v teoriji jasno zapisano, se v praksi dostikrat ne izvaja ali pa se izvajajo ukrepi, ki so na deklarativni ravni prepovedani, nezaželeni. Povedano drugače, delavstvo je dobilo osnovne pravice na deklarativni ravni, v realnem-dejanskem življenju in delu pa so te pravice mnogokrat kršene in to kljub sindikatom ter njihovemu trudu in pravni zaščiti.

Zaključila bi, da smo ponosni na dosežen sklep Ekonomsko-socialnega sveta z dne 22. marca 2019, ki je soglasno podprl razbremenitev regresa za letni dopust že za leto 2019. Z ugodnejšo obravnavo regresa za letni dopust se je zagotovilo, da so do razbremenitve upravičeni vsi zaposleni do višine 100 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Natalija Kovač

V LMŠ se še kako zavedamo pomena dela in delavcev ter vztrajamo, da se delo mora tudi splačati. To smo dokazali tudi v času vlade Marjana Šarca, ko smo davčno razbremenili predvsem srednji dohodkovni razred. Vlada je s svojim delom ustvarila razmere, ki so omogočile redno in izredno uskladitev pokojnin. Glasovi naših poslancev pa so pripomogli tudi k dvigu minimalne plače.