Minister za finance o napovedani ustavni presoji sprejetega rebalansa proračuna za leto 2019

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj zavrača očitke, da je rebalans letošnjega državnega proračuna protiustaven in, da Slovenijo nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti. Pri načrtovanju odhodkov smo upoštevali aktualna gibanja v javno finančnih blagajnah in jesensko makroekonomsko napoved UMAR-ja. Pridružujemo se mnenju Fiskalnega sveta, da ima letošnji rebalans proračuna »rahel strukturni primanjkljaj« in da »ni treba biti plat zvona«.

Vlada torej zasleduje tri ključne cilje. Prvič doseganje proračunskih presežkov, drugič zniževanje javnega dolga in tretjič izvajanje strukturnih ukrepov.

V preteklosti je Slovenija pridelala kar 24 milijard evrov proračunskih primanjkljajev, letos pa imamo ponovno nominalni proračunski presežek v višini 0,4 BDP oziroma 194 milijonov evrov presežka, merjeno po evropski ESA metrologiji pa 0,6 odstotka BDP. Za razliko od Slovenije, pa celotno evro območje, torej ostale države evro območja, izkazujejo za letošnje leto 0,8 primanjkljaja in javni dolg v višini 85 % BDP. Hkrati se Slovenija uspešno razdolžuje. Smo ena najuspešnejših evropskih država po zmanjševanju javnega dolga, ki bo ciljno konec leta padel pod 66  % BDP. S tem se tako približujemo ključnemu cilju t. j. Maastrichtskemu kriteriju,  padcu javnega dolga pod 60 % BDP. Ministrstvo za finance poudarja, da so bile na današnjem ESS predstavljeni tudi strukturni ukrepi na področju davkov, pokojnin in trga dela. V kratkem sledijo še ostali.

Vlada torej zasleduje tri ključne cilje. Prvič doseganje proračunskih presežkov, drugič zniževanje javnega dolga in tretjič izvajanje strukturnih ukrepov. Spoštovanje fiskalnega pravila ne moremo presojati le v enem specifičnem letu ampak moramo upoštevati vidik srednjeročnega obdobja. Tako bo vlada že v mesecu aprilu predstavila triletni okvir zgornjih mej izdatkov javnih blagajn in strukturni saldo države za srednje ročno obdobje 2020 in 2022.