Marjeta Podgoršek Rek: Ocenjevanje osnovnošolcev na daljavo – čigavo delo se bo ocenjevalo, delo staršev ali učencev?

V petek je prišla okrožnica MIZŠ z navodili glede ocenjevanja naših osnovnošolcev. Kratka, jedrnata, zato smo prejeli še dodatna strokovna navodila za ocenjevanje s strani Zavoda za šolstvo. Učitelji smo že pred okrožnico razmišljali, kako najbolje in z najmanj stresa zaključiti šolsko leto. Ne glede na dejstvo, da se pouk izvaja, da se vsi učitelji trudimo, pa lahko trdim, da brez pomoči staršev pedagoški proces ne bi tekel, vsaj ne pri najmlajših, enako pri učencih z dodatno strokovno pomočjo, ki že v šoli težko sledijo in opravljajo svoje delo. Veliko učencev na začetku ni imelo učnih pripomočkov, niso imeli računalnikov, niso znali opravljati s tehnologijo, enako tudi mnogi učitelji in prva dva tedna je bil predvsem proces prilagajanja na nov način dela, ki je na določenih šolah potekal od samega začetka brez težav, na drugih z manjšimi ali večjimi težavami. K uspešnosti dela je veliko pripomogla organizacija dela posamezne šole, usposobljenost učiteljev in tehnološke zmožnosti ter način dela pri normalnem pouku (uporaba spletne učilnice in druge IKT) .

Sedaj pa ocenjevanje znanja učencev. »Pri ocenjevanju znanja naj učitelj uporabi različne oblike in načine ocenjevanja znanja, ki jih je uporabil že pri preverjanju znanja (npr.likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, ustni odgovori, seminarske naloge, projektno delo, nastopi učencev ipd.) in so primerne za izobraževanje na daljavo. Učitelj naj se izogiba ocenjevanju znanja učencev s pisnimi preizkusi znanja.« Iz dopisa Zavoda za šolstvo – Izobraževanje na daljavo v posebnih razmerah. priporočila za ocenjevanje znanja v osnovni šoli.

Navodil je bilo sicer še več. Upoštevali naj bi znanje do 16. 3., na daljavo pa spremljali napredek učenca. Res? Učitelji smo v stiku s starši in povedo, da imajo veliko dela, da je naporno. Tudi izdelki so odlični. Sprašujem se, čigavo delo se bo ocenjevalo, delo staršev ali učencev, posebej v primeru ocenjevanja izdelkov, seminarskih nalog, čeprav vem, da je veliko naših učencev odgovornih in dela samostojno. Zakaj sploh ocenjevati delo na daljavo? Ali smo res naravnani le na številke? Mnogi učenci so v stresu pri ocenjevanju že v času normalnega pouka, enako starši, ki komaj čakajo, da izvedo rezultate ocenjevanja. Sedaj pa drugačne razmere, ko so mnoge družine pod večjim stresom. Ali mislite, da ocenjevanje, kljub nežnejšim prijemom ne bo dodaten stres? Motite se. Bo, ne glede na to, kako se bomo učitelji na to pripravili in kako bomo na to pripravili učence.

Zaključek: Ugotovitev vseh je, tako govori tudi ministrica, da vsi delamo pridno: učenci, starši, učitelji. Zakaj na koncu povzročati stres, če imajo učenci ocene iz prvega polletja? Ocenjevanje dela na daljavo bi bilo lahko le merilo za zaključevanje ocen navzgor, razen v primerih fleksibilnega pouka, ki se izvaja pri določenih predmetih le v drugem polletju. Tukaj smo učitelji strokovni in bi res lahko ocenjevali sprotno delo, čeprav ne točnosti oddajanja nalog, saj smo ugotovili, da so tudi tukaj težave in pomanjkljivosti, včasih zaradi interneta, drugič zaradi tega, ker je v družinah več otrok in en računalnik, pogoji so res različni. Torej ocenjevali bi znanje, ki so ga pokazali v oddanih nalogah, kvizih, esejih, izdelkih. Računati je treba tudi na dejstvo, da pouk traja zaenkrat le še 8 tednov.

Sedaj kroži po socialnih omrežjih in e-pošti podpisovanje peticije, da ne bi ocenjevali dela na daljavo. Upam, da bomo pametni in tega res ne bo treba, pa ne zato, ker se ne bi dalo učiteljem, ampak iz razlogov, ki sta jih zapisali tudi podpisnici in predlagateljici peticije:
– iz poklicne avtonomije, ugovora vesti in strokovnega razumevanja lastnega poklica kot poslanstva,
– iz predanega dela in kakovostnega odziva ob nenadni vzpostavitvi učenja na daljavo,
– iz dosedanjega učenja učenk in učencev, našega vrednotenja in spremljanja njihovih zavidljivih rezultatov,
– iz globokega razumevanja, da obstaja vrsto razlogov, da se nekateri učenke in učenci ne odzivajo in v procesu učenja na daljavo, klub številnim poskusom in ukrepom, ne sodelujejo ali ne morejo sodelovati,
– ob spoštovanju staršev, skrbnikov in vseh, ki smo ob lastnem delu na daljavo, izgubi službe ali kakršnikoli drugi sočutni stiski našli moč za sodelovanje,
– iz odziva šolskih oblasti v drugih, nam primerljivih državah,
– iz izkušnje in prepričanja, da ocenjevanje znanja v teh okoliščinah ne more biti objektivno niti pravično.

Marjeta Podgoršek Rek, Osnovna šola neznanih talcev Dravograd