Marjan Šarec: Zaslužimo si mir, strpnost, sodelovanje na zdravih temeljih in razvoj družbe ter države

Ta teden sem imel dva intervjuja z različnimi, a nekaterimi zelo podobnimi vprašanji. Recimo, ali mi je žal, da sem odstopil, zakaj sem sploh sestavljal vlado, če je bila že v štartu manjšinska in podobno…Pravzaprav tehtna vprašanja, ki sem jih velikokrat zastavil tudi sam sebi. Če bi vprašal kogar koli izmed vas za nasvet ob takšni ali drugačni odločitvi, bi verjetno dobil nešteto nasvetov, a odločiti bi se moral sam. Odgovor je na dlani. Ne, ni mi žal za nobeno stvar, saj človek v danem trenutku stori, kar mu je storiti.
Sedanja vlada predstavlja zagotovo vse tisto, česar naša ni. Nismo imeli večine, bilo nas je veliko in preden smo »sklamfali« skupaj dovolj glasov za kakšen zakon, smo se včasih že postrani gledali. Vendar ljudje tega niso občutili. Za nas je bilo naporno, a v deželi je bil mir. Ljudje so dobili neobdavčen regres in povišanje minimalne plače.

Spominjam se, da sem ob eni sami (1) priložnosti dal izjavo za medije, na vprašanja pa nisem odgovarjal. Takoj sem dobil odziv Društva novinarjev Slovenije, da je to nedopustno, nenavadno in na splošno nezaželjeno. Seveda sem to vzel dobronamerno in se to ni več ponovilo. Spominjam se tudi, za kakšne majhne stvari smo se morali zagovarjati, od kadrovanja, »Lebnove makete«, Prešičkovega vodenja ministrstva, da o SOVI, OVS-u in KNOVS-u niti ne govorim. Zahtevali so odstop Jerneja Štromajerja zaradi nerodne izjave na božični dan in v ta namen organizirali protest pod oknom moje pisarne, kjer so razglašeno in atonalno peli božične pesmi. Na koncu sem bil pa še obtožen, da prisluškujem in zasledujem politične nasprotnike in da sem razvil ne vem kakšno mrežo…

Kdo je vse to očital in obtoževal? Točno tisti, ki so danes vpleteni v sporne nakupe zaščitne opreme, ker so vsi »želeli pomagati Sloveniji«. Ne pomoč, vojno dobičkarstvo in korupcija je to. Tisti, ki vodijo državo na način, da je vse dovoljeno. Ministri in njihov predpostavljeni tvitajo kot nori, se obnašajo tako, kot bi pričakovali od kakšne marginalne strogo desničarsko usmerjene skupine.
Tega vsega je toliko, da človek že težko sledi. Varda je ne samo dovoljena, temveč bo očitno postala del vsakdanjosti. Tako, kot maske. Thompsonov način razmišljanja (ustaški) bo cenjen in spoštovan. Da o drugih odstopanjih od normale niti ne govorim, bo gotovo še veliko priložnosti.

Žal ima velik delež pri vsem tem tudi predsednik republike, ki je Andreja Šiška povabil za isto mizo v predsedniški palači, ki je vardi dovolil postroj pred palačo in uniformirano vkorakanje v palačo. Dal je tudi zelo medel odziv na Thompsona in ne nazadnje pod okriljem narodne sprave tudi relativiziral ponovno oživljene ideje, za katere smo mislili, da so zdavnaj preživete. Njegov hrvaški kolega je pokazal veliko večjo mero zavedanja, da karkoli nakazuje na ustaštvo, ne sodi v sodobno družbo. Žal.

Vem, da boste spet mnogi rekli, da sem vse to povzročil s svojim odstopom. Verjemite, da če mi ne bi bilo treba na koncu zagotavljati glasov za zakone in imenovanja ministrov s pomočjo Zmaga Jelinčiča, zagotovo ne bi odstopil. Čeprav mu dolgujem zahvalo, saj brez njega ne bi imeli ne proračuna, ne imenovane ministrice in bi se vlada mogoče že takrat podrla.

Zato, ljudje, ko bodo volitve (kadar pač bodo), ne iščite izgovorov za neudeležbo. Pojdite na volitve in namenite dovolj glasov, da se bo dalo delati. Da nikoli več ne bo treba nikomur odstopiti in s tem prepustiti oblasti takšni združbi, ki jo trenutno gledamo na oblasti.
Z Ivanom Galetom sva se srečala na Tarči, od takrat se nisva več videla, niti ga nisem vabil k političnemu sodelovanju. Pravi, da ne zaupa nobeni opciji več, kar je legitimno in ima do tega pravico. Vendar, kdor v politiki išče svetnike, bo razočaran. Smo ljudje iz mesa in krvi, s svojimi tisoč slabostmi, daleč, zelo daleč od ideala. Vendar NIKOLI ne bom pristal na tezo, da smo v politiki vsi isti. Nismo! Tako kot Ivan Gale ni isti, kot drugi udeleženci nabav. Ker je spregovoril. Ker mu ni vseeno. Tako, kot njega moti, da ga nekateri mečejo v isti koš, tudi mene.

Zaslužimo si mir, strpnost, sodelovanje na zdravih temeljih in razvoj družbe ter države. Prijeten konec tedna vsem.

Marjan Šarec, predsednik LMŠ