Marjan Šarec: Vlada se hvali, koliko nam “daje”. Kakor, da bi nam dajali iz svojih žepov.

Še nedolgo nazaj je bilo nepredstavljivo (upoštevajoč fiskalno pravilo), da bi bila vlada tako “velikodušna” s proračunskimi izdatki. Zlasti pa ne desna vlada, saj so desne vlade v Sloveniji vedno zagovarjale “šparanje”. Zraven pa trdile, da so levosredinske vlade vse zapravile.

Rebalans proračuna 2019 pa sta SDS in NSi celo dali v ustavno presojo, češ da je neskladen s fiskalnim pravilom. A bil je daleč od tega. Tudi sicer je bila javnofinančna slika zgledna, javni dolg je znašal 65,6 % BDP, v proračunu pa smo imeli, prvič v zgodovini neodvisne države, presežek v višini cca 250 milijonov evrov.

A prišla je epidemija in temu primerno se je stanje drastično spremenilo, lahko rečemo poslabšalo. Zato je bilo fiskalno pravilo pri nas in v EU zamrznjeno. Država se je lahko začela zadolževati brez ovir in kontrole. Nemogoče je javnofinančno primerjati stanje pred epidemijo in med epidemijo in to bi bilo tudi nepošteno. Jasno je, da vse bistveno drugače. A vseeno epidemija ne daje vladi pokritja za nebrzdano trošenje in zadolževanje. Fiskalni svet je že opozoril na to.

Slovenija se uvršča med države EU z nadpovprečnim padcem gospodarske aktivnosti. Stanje javnih financ se je v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju držav EU zaradi manj ugodnih gospodarskih obetov in zaradi posledičnih tveganj zahteva premišljene ukrepe, pravi Fiskalni svet. Med drugim opozarja, da so obsežni ukrepi, sprejeti zaradi epidemije, povzročili občutno povečanje izdatkov države. Po naraščanju javnofinančnih izdatkov je Slovenija precej nad povprečjem EU. Javni dolg se je lani povečal za skoraj 13 odstotnih točk, na 78,5 % BDP. Težava je trend, ker se po povečanju dolga v krizi Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav članic EU. Brezposelnost je bila januarja 2021, v primerjavi z januarjem 2020, višja za 14,6 % . To pomeni 11. 600 ljudi. Skok je bil zaznan zlasti pri mladih.

Odhodki so se lani povečali za 26,8 odstotka. Predvsem zaradi neposrednega učinka covid ukrepov. Prihodki so se lani zmanjšali za 10,5 odstotka. Predvsem zaradi upada gospodarske aktivnosti in posledično nižjih davčnih osnov, v manjši meri pa tudi zaradi COVID ukrepov.

Zadolževanje državnega proračuna v letu 2020 je znašalo 7,8 milijarde evrov. EK je odobrila za 1,1 milijarde v okviru instrumenta SURE. V proračun smo prejeli novembra 200 milijonov evrov, februarja letos še 913 milijonov evrov. Proračunski primanjkljaj je januarja 2021 znašal že 434 milijonov evrov.

Vlada se hvali, koliko nam “daje”. Kakor, da bi nam dajali iz svojih žepov. A to je proračunski denar, pridobljen s posojili. In ta denar bomo morali nekoč vrniti. Hkrati pa je treba povedati, da vsako nenamensko trošenje, ki ni povezano z epidemijo lahko pomeni tudi kršenje fiskalnega pravila. In teh t.i. “bombončkov” je kar precej.

Skratka, vsako posojilo je nekoč treba vrniti, zato bomo prej ali slej soočeni z realnostjo. Nižja gospodarska rast, visok javni dolg, brezposelnost in nujnost reform, če bomo želeli izkoristiti evropski denar za okrevanje in odpornost.

Vlada ta trenutek nebrzdano “deli” vsepovprek, vprašanje kako učinkovito, a nekoč bo prišel račun. Lepega dne, verjetno po volitvah, bo minister za finance seznanil predsednika vlade, da je blagajna prazna in da tega in tega meseca ne bo več denarja za financiranje obveznosti države. Ne bi bilo prvič. Če ne bo tako, toliko boljše.

Marjan Šarec, predsednik LMŠ