Državljanke in državljani niso razklani. Razmerje na referendumu 90:10 ni razklanost, ampak je zdrava pamet proti vsemu ostalemu. Marjan Šarec v Mladini

Marjan Šarec, predsednik LMŠ, je v intervjuju za Mladino uvodoma spomnil na svoj vstop v politiko pred enajstimi leti, ob tem pa poudaril, da v politiko ni šel zato, da bi se priklanjal katerikoli lobijem: »Nisem produkt nekakšnih interesnih krogov, niti se nisem rodil z zlato žlico, zaradi česar si lahko včasih dovolim tudi kaj več.«

Ponovno je pojasnil svoj odstop z mesta predsednika vlade, ki je bil posledica nezadostne podpore koalicijskih partnerjev. Ob odstopu si je iskreno želel predčasnih volitev, saj bi se le tako glasovi lahko ponovno prešteli.

Na referendumu o noveli zakona o vodah je pričakoval visok delež glasov »proti«, saj je vsak referendum tudi referendum za ali proti vladi. Kljub temu ga je presenetila udeležba. »Voda ali okolje je tema, ki zadeva vse. Če k temu dodamo še način, na katerega je vlada zakon sprejemala, brez razprave in arogantno, je bilo moč takšen rezultat pričakovati. Rezultat me ni presenetil. Presenetila me je udeležba. Predvsem aktivacija mladih.«

Ob tem se je dotaknil tudi odnosa vlade do civilne družbe, ki je po mnenju predsednika LMŠ napačen. Namesto da bi jim politika zaupala, jim prepustila kakšen projekt, se SDS raje ukvarja s tem, kako jih bodo zatrli in jim odvzeli denar, je še dodal. »Če bi šla Nika Kovač v akcijo prepričevanja ljudi, naj se cepijo, tako kot je šla v ta referendum, sem prepričan, da bi bilo bolj uspešna od kakšnega Hojsa.«

Kot je dodal, pa vladni referendumski fiasko še ne pomeni ničesar za opozicijo in razmerja sil v parlamentu. »Da so se razmere spremenile, bomo lahko rekli, ko bodo poslanci stranke DeSUS nehali podpirati to vlado. Do takrat pa mi v opoziciji pridemo do največ 43 glasov.«

Od tega je, po besedah predsednika LMŠ, odvisno tudi ponovno vlaganje konstruktivne nezaupnice. »Zgovorna bo že naslednja priložnost, in sicer imenovanje novega ministra za digitalizacijo. Če bosta poslanca manjšin in poslanci stranke DeSUS spet glasovali za, sam ne vidim smisla v vlaganju nezaupnice. Nedopustno je, da smo odvisni od peščice poslancev in od tega, s katero nogo ti zjutraj vstanejo.«

Ob tem je poudaril, da se tisti poslanec, ki danes postavlja pogoje, kakšen bi moral biti nov mandatar, ne zaveda, da je vsak dan te vlade škodljiv. »Jaz ne pristajam na to, da bodo sedaj tisti ljudje, ki so to Janševo vlado držali pri življenju, nam, opoziciji, po vseh teh poskusih, postavljali kakršnekoli pogoje. Ne bomo postali talci treh, ki ne zmorejo spoznati, za kaj gre.«

Na vprašanje, kaj lahko opozicija ponudi poslancem stranke DeSUS in poslancema manjšine za prestop v pravo opozicijo, je bil jasen: »Ponujamo jim največ, kar jim lahko ponudimo.  To je, da ohranijo svoj obraz. Obraz. Da bodo lahko kot poslanci šli med ljudi.«

Za stranko LMŠ so edina prava pot predčasne volitve, ne glede na predsedovanje Slovenije Svetu EU. »Zgolj zagon nove vlade traja 100 dni, pri tej zamenjavi pa še morate upoštevati dejstvo, da je sedaj celotna državna uprava prestreljena s kadri SDS, in to s takšnimi, ki so nestrokovni in predvsem politično lojalni. Predsedovanje EU je še najmanjši problem: kolikor slišim so Francozi tako ali tako v nizkem štartu in pripravljeni zadeve od Slovenije takoj prevzeti, če jih že niso.«

Sodelovanje strank prave opozicije vidi kot dobro, mit o tem, kako je opozicija skregana, pakoristi le predsedniku vlade Janezu Janši. Politika leve sredine mora po mnenju predsednika LMŠ državo čim prej pripeljati do točke, ko se ne bomo več ukvarjali s predsednikom vlade, ampak se bomo ukvarjali z vprašanji kot so: kako izvesti strategijo cepljenja, kako bomo prestrukturirali gospodarstvo, kako bomo potrošili evropski denar, okrepili javno zdravstvo, zagotovili stanovanja …

Vloga leve sredine mora biti zato odločna, državljanke in državljani morajo v njej videti politično silo, ki zna voditi državo, »ki dela za ljudi in ne zase. Tudi mi moramo kdaj bolj odločno povedati, da leva sredina ne bo neprestano pazila, komu se bo ali se ne bo zamerila. Leva sredina mora biti nasprotni pol tistega, ki ga gledamo sedaj, biti mora normalnost in v tej svoji normalnosti mora biti brezkompromisna.«

Na vprašanje, ali je med državljankami in državljani zaznavati obup, ki lahko pripelje do ponovne zmage SDS, saj se je proti populizmu in lažem težko boriti, je bil jasen: »Ne, ne, ne, ne. Glede na referendum ne. Referendum je pokazal, da nismo tako razklani, kot nam to prodaja Borut Pahor. Noben ni razklan. Razmerje 90:10 ni razklanost, ampak je zdrava pamet proti vsemu ostalemu. Ljudje gredo volit, če vedo, za kaj gre in ljudje so tudi spoznali, da je odločanje vrednota, za katero smo se borili. To o obupu ne drži. Kar vidimo ob petkih, to ni obup, kar smo videli na referendumu, ni obup, kar delamo navsezadnje mi v parlamentu, tudi ni obup. Zdaj ni čas za defetizem in jamranje, zdaj je čas za borbo.«

Ob iskanju odgovorov, kaj sledi po covidkrizi, je na prvo mesto postavil stanovanjsko politiko in zagotovitev stanovanj za mlade, zaprtje TEŠ6 in sprejetje odločitve glede gradnje nove nuklearke, izkoriščanju vseh razpoložljivih naravnih in obnovljivih virov. »In slej ko prej bomo morali storiti tudi nekaj, da naše gospodarstvo ne bo večno v vlogi podizvajalcev nemški avtomobilski industriji. Kako bomo vse to speljali, ne vem, mi je pa jasno, da bomo morali sesti za isto mizo politiki, civilna družba, sindikati in gospodarstvo.«