Marjan Šarec: Smo že pozabili, kdo vlada in kdo je resnični problem? Prepričan sem, da ne.

Nihče ne more napovedati rezultata na volitvah, saj je do tja še relativno daleč, a le na prvi pogled. Čas hitro teče. Do novih volitev pa velja rezultat volitev leta 2018, kjer smo bile nekatere stranke precej izenačene, a vseeno je LMŠ izmed današnjih opozicijskih strank dobila največ. Danes smo največja opozicijska stranka in temu primerno tudi ravnamo.

Ob pomoči partnerjev smo ustanovili dve preiskovalni komisiji, izpeljali dve interpelaciji in kot prvi v zgodovini s strani levosredinskega pola spisali in vložili ustavno obtožbo zoper predsednika vlade.

Zato smo se že navadili vsakokratnih očitkov o soliranju in razbijanju opozicije, saj so vse navedene izpeljane zadeve in glasovanja ob njih pokazale, da je opozicija glasovala enotno. Zlasti pa 15. februarja, ko je bila vložena konstruktivna nezaupnica.

Najbrž se strinjamo, da trdno in enotno glasovanje ne pomeni razbitosti, temveč pomeni izvajanje nalog opozicije. Zato ni pomebno, kaj je kdaj kdo rekel in česa ne, temveč šteje glasovanje. In v ključnih, zgoraj naštetih trenutkih smo štiri stranke opozicije glasovale enotno in to je edino kar šteje.

Doslej sem se vzdržal ob zgoraj navedenih očitkih in nisem poudarjal, da smo največja opozicijska stranka. A očitno je to potrebno. LMŠ ni del problema, ampak samo izvaja vlogo največje opozicijske stranke, kar v tem trenutku tudi je. Nič več in nič manj kot to. Kaj bo pa po volitvah, bomo pa videli takrat in temu primerno se bomo takrat tudi vedli.

Ne dvomim pa, da bomo štiri stranke, ki smo danes v opoziciji, sestavile vlado. Do takrat so pomembne samo tri točke:

1. Normalizacija Slovenije, vrnitev k temeljem in vrednotam, ki so nas osamosvojile in pripeljale v EU

2. Oblikovanje skupne vlade, ki bo močna in trdna, brez strank in posameznikov, ki sodelujejo ali podpirajo vlado Janeza Janše

3. Na volitvah nastopimo s svojimi kandidatnimi listami, lastnimi programi, a s skupnimi programskimi izhodišči in logični predpostavki, da vlado vodi predsednik tiste stranke, ki bo dobila največji odstotek glasov.

Po volitvah pa zagristi v probleme prihodnosti, ki so že tukaj.

Skratka, naša pravica in dolžnost v opoziciji je delovati in sodelovati, a pri tem vedeti, da LMŠ, kot največja opozicijska stranka ne more sedeti križem rok in ne vršiti vloge opozicije.

Zato namesto očitkov o soliranju (ki jih s strani partnerjev niti nisem bil deležen), energijo vsi v državi, ki dobro mislimo, usmerimo v prihodnost.

Smo že pozabili, kdo vlada in kdo je resnični problem? Prepričan sem, da ne.

Marjan Šarec, predsednik LMŠ