Marjan Šarec: Pozivam vas, da vsi skupaj nekaj naredimo, da – ko bo čas za to – v roke vzamemo pisala in obkrožimo demokracijo

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je bil slavnostni govornik na prireditvi ob spomeniku pri Titanovi brvi, kjer se vsako leto spomnijo začetka upora proti okupatorju in prvih žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Letos mineva že 80 let.  

Kamnik z okolico in Tuhinjska dolina sta dala premnoga življenja in prelila mnogo krvi za to, da danes živimo v svobodi, da je narodnoosvobodilni boj kot ideja lahko živel in da je lahko uspel, je uvodoma spomnil predsednik LMŠ Marjan Šarec in dodal, da to hkrati pomeni tudi temelj slovenske državnosti, kajti brez narodnoosvobodilnega boja tudi ne bi bilo pogojev za osamosvojitev leta 1991.

»80. obletnica vstaje na Kamniškem – prvih žrtev, je kamenček v mozaiku slovenske samostojnosti, slovenske svobode in slovenske državnosti. Kamnik in okolica sta vedno vedela, kaj pomeni biti na pravi strani in katera je prava stran zgodovine,« je poudaril.

Ob tem je opozoril, da slovenski narod nikakor ni razklan, kakor nam to želijo nekateri prikazati: »Slovenski narod ni razklan, ampak je velika večina slovenskega naroda na pravi strani – želi živeti v miru, želi si živeti brez zdrah, želi si živeti brez potvarjanja zgodovine in želi si živeti v evropski družini držav, ki ne temeljijo na kršenju človekovih svoboščin, na izničevanju že zdavnaj pridobljenih ustavnih pravic, ampak želijo živeti v napredni družbi narodov.«

Čeprav je bil dogodek namenjen spominu na preteklost, pa je po mnenju Marjana Šarca treba pogledati tudi v prihodnost. Živimo v čudnem času – v času epidemije koronavirusa in hkrati tudi potvarjanja zgodovine, kršenja človekovih pravic, želje po preobrazbi slovenske družbe in poti Slovenije tja nekam proti Višegradu, je izpostavil. »Mnogokrat slišim »dajte nekaj narediti«. Ne, ne, prava pot je »dajmo skupaj nekaj narediti«. Ti, ki so zapisani na spomeniku, niso rekli »dajte nekaj naredit«, ampak so rekli »dajmo« in so šli v akcijo, nevede, kakšen bo izid. Včasih  je treba tudi tvegati.«

Če tvegaš, pa se ti ne posreči, je treba poskušati vedno znova, ne zaradi sebe, ampak zato, ker smo Slovenke in Slovenci preživeli že vse viharje zgodovine in bomo tudi tega, ki ga doživljamo zdaj, je prepričan. »Smo priča ubijanju Slovenske tiskovne agencije, ki je bila v času slovenske osamosvojitve ključna za to, da je šla resnica Slovenije v svet. Danes smo priča spreminjanju zakonov zato, ker dva tožilca nekomu nista pogodu. Smo priča želji vodstva države, da Slovenijo popelje v družbo Poljske, Madžarske in drugih držav, ki ne spoštujejo človekovih pravic in želijo hkrati odškrniti še tiste že pridobljene pravice, ki so v normalnih demokracijah že zdavnaj samoumevne. In zato je treba vztrajati.«

Referendum je lepo pokazal, kaj meni ljudstvo in ko ljudstvo stopi skupaj, ga ne more nič ustaviti, je spomnil in opozoril, da to niso kupčije v državnem zboru, ko se sprašujejo, kdo bo komu več ponudil: »In potem en poslanec jamra, da je deležen pritiskov. Kaj pa, ko je cela Slovenija pod pritiskom? Ko smo vsi pod pritiskom vsak dan, ali bomo še imeli slovensko tiskovno agencijo, ali bomo še imeli človekove pravice, ali bomo v končni fazi sploh še imeli demokracijo. To so pritiski, ki jih doživljamo vsak dan. Ampak pod temi pritiski ne bomo klonili. Kajti tudi volitve pridejo in tudi takrat bo narod vstal in šel volit.«

Želimo živeti v evropski državi, v normalni demokraciji, kjer se, ko ugotoviš, da nimaš dovolj glasov za vladanje, potrudiš, da bi bile volitve, ne pa da to jemlješ kot puško v koruzi, ker se želiš oklepati oblasti za vsako ceno, je pojasnil in znova poudaril, da se ne oklepamo oblasti za vsako ceno, bomo pa storili vse, da sedanjo situacijo spremenimo: »Pozivam vas, da vsi skupaj nekaj naredimo, da – ko bo čas za to – vzamemo pisala v roke in obkrožimo demokracijo.«