Marjan Šarec: Nekoč pride izstavljen račun za kredite

Naslednja tema mogoče za marsikoga niti ni zanimiva in boste zamahnili z roko. A vendar je bistvena za razvoj dogodkov v prihodnje.

Skoraj ne mine dan, da ne bi iz vrst vladajočih slišali, da je ta vlada dala več denarja za določen projekt ali segment družbe, kakor prej vse vlade skupaj. Več za vojsko, več za domove za ostarele, več za ceste, več za šole…itd. Za investicije v Slovensko vojsko in za investicijo v zdravstvo je predlagala posebna zakona.

Na prvi pogled se to zdi všečno, lepo in uspešno. A samo na prvi pogled. Pozabijo povedati dejstva, oziroma okoliščine, ki so bistveno drugačne, kot so jih imele prejšnje vlade. Fiskalno pravilo je zamrznjeno, kar pomeni, da se lahko zadolžujejo neomejeno in doslej so pridelali že toliko dolga, da je vsak prebivalec zadolžen za cca. 20.000 evrov. Poleg tega znaša proračunski primanjkljaj od začetka leta cca. 2,4 milijarde evrov.

Hvalijo se tudi z nizko brezposelnostjo, a ta je posledica pomoči podjetjem, ko pa teh pomoči ne bo več, je pa vprašanje, kaj se bo zgodilo. Hvalijo se z visokimi bonitetnimi ocenami, a ne pozabimo, da so bile te visoke tudi pred krizo leta 2008, končalo se je s sanacijo in prodajo domačih bank v tuje roke.

V Državnem zboru se trenutno, s pomočjo oportunistov, sprejemajo različni zakoni, ki nanesejo 500 milijonov tukaj, 200 milijonov tam, 780 milijonov drugje, kar hitro lahko nanese zneske za proračunski glavobol.

Naslednja vlada bo imela velike probleme, saj so ti, sedaj na hitro sprejeti zakoni bolj minsko polje, kakor kaj drugega, ker denarja ne bo. In bodo ti zakoni ostali mrtva črka na papirju, ljudje se bodo pritoževali, opozicija (sedanja koalicija) pa se bo drla, da so oni vse sprejeli, vlada pa noče izvajati. Dolgovi, proračunska luknja in drugo jih zagotovo ne bo zanimalo.

»Uveljavitev izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščena za sprejemanje prekomernih ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla. Izkušnje, pridobljene od začetka epidemije, kažejo, da je bil v Sloveniji del sredstev, namenjenih preprečevanju in omejevanju posledic epidemije, porabljen neciljano in zato neoptimalno glede na dejanske epidemiološke oziroma makroekonomske okoliščine, z njimi pa se je v pomembni meri naslavljalo tudi sistemske težave. V fazi še vedno krhkega gospodarskega okrevanja, ki ga trenutno še spodbujata tako fiskalna kot denarna politika, se je potrebno izogibati ukrepom, ki bi slabšali strukturni položaj javnih financ in ki ne bi vsebovali instrumentov za zagotavljanje njihove srednjeročne javnofinančne uravnoteženosti. Evropska komisija skladno s tem poziva k zagotavljanju večje kakovosti javnih financ, ki bi prispevala k naslavljanju dolgoročnih izzivov.

Fiskalni svet bo dal zato v danih okoliščinah pri oceni jesenskih proračunskih dokumentov poseben poudarek projekcijam tekočih izdatkov. Tudi Evropska komisija opozarja, da mora biti rast tekočih izdatkov omejena zlasti v državah z višjo ravnijo javnega dolga. To velja tudi za Slovenijo, kjer se je bruto dolg sektorja država med krizo v primerjavi z ostalimi državami EU nadpovprečno povišal.«

Tako pa, med drugim, svari Fiskalni svet. Zato se odgovorna politika ne bi hvalila, kako je uredila vse za 30 let nazaj, temveč bi trošila razumno in z mislijo na prihodnje generacije, ki bodo odplačevale dolgove. Saj vem, da se lepo slišijo obljube o investicijah, vendar, če le te nimajo ustrezne finančne podlage, so le mrtva črka na papirju. Naj tole pisanje ne bo razumljeno kot slikanje vsega črnogledo, temveč naj bo sprejeto kot opozorilo na podlagi preteklih izkušenj in zavedanja, da nekoč pride izstavljen račun za kredite. Vladajoči radi kritizirajo nekdanje čase, a državo zadolžujejo na podoben način.

Če se pa motim, bom pa najbolj vesel, saj bo to za vse boljše.

Marjan Šarec, predsednik LMŠ