LMŠ vztraja pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Stališče poslanske skupine LMŠ, k tretji obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Bistveno vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi moralo biti v prvi vrsti vsebinsko. Govorimo namreč o dobre pol milijarde evrov javnega denarja, torej denarja državljank in državljanov. Ne smemo namreč pozabiti, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kljub imenu, postalo de facto obvezno. Brez njega nismo upravičeni do zdravstvenih storitev brez doplačila, kar ima lahko za posameznike katastrofalne posledice. Do leta 1999 ga je celo pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje, potem pa je kar naenkrat postal tržna dejavnost. Namesto v zdravstvo, se je del pobranega denarja začel namenjati za dobičke komercialnih zavarovalnic. Vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je v zadnjih letih postalo prvovrstno politično in ideološko vprašanje.

A če je naša prioriteta skrb za zdravje ljudi, logično sledi naslednje vprašanje. Zakaj bi obvezne prispevke upravljali zasebni skrbniki? Kakšno dodano vrednost predstavlja ta ureditev?

Ne le zaradi vprašanja dobičkov, samo v letu 2018 je škodni rezultat znašal slabih 480 milijonov, državljanke in državljani pa smo v dopolnilno zavarovanje vplačali 550 milijonov, ampak predvsem namena tega denarja. Vsak cent javnega denarja iz tega naslova mora bit namenjen zdravstvu in zdravju, zasebne zavarovalnice pa lahko tržijo zavarovalne produkte za zagotavljanje nadstandarda.

Zakon z dopolnili, ki ga imamo danes pred sabo, zagotavlja enak obseg pravic iz zdravstvene košarice, kar je bil za LMŠ tudi ključen pogoj – da se košarica pravic NE BO krčila. Bodo pa ljudje vendarle plačevali nekaj manj kot plačujejo zdaj, hkrati pa bo njihov denar porabljen za to, čemur je namenjen – zdravstveni oskrbi.

Zato se posvetimo izhodiščni – politični – dilemi. Ali zmoremo poslanci pogledati onstran interesnih skupin in se dejansko osredotočiti na ključno vprašanje? Smo za to, da je neposredno vplačani denar državljank in državljanov namenjen izključno zdravstvu, ali pa smo proti temu. Danes bomo prisluhnili veliko razlogom, zakaj pa tega zakona morda ne bi podprli. Slišali bomo očitke, češ, da ne prinaša sprememb v sistemu, da bomo plačevali skoraj enako kot do zdaj, da ne skrajšuje čakalnih vrst, da ni finančno vzdržen, in še veliko podobnega.

Ti pomisleki in očitki so odveč. Po izračunih finančnega ministrstva je z obveznim pavšalnim prispevkom v višini 32 evrov javnofinančna vzdržnost zdravstvene blagajne zagotovljena. Novela predvideva tudi enkrat letno uskladitev obveznega pavšalnega prispevka z rastjo povprečne bruto plače. Tako je vloga proračuna v tej noveli zgolj skrajna varovalka zanepredvidljive situacijekdo bo poskrbel za ljudi v kriznih časih, če ne država, ki temelji na solidarnosti.

Odveč je tudi skrb, da gre za neke vrste bianco menico, da bo ZZZS denar trošil tako kot se mu zdi. Pri tem imata namreč ključno vlogo in besedo vlada in državni zbor. S splošnim dogovorom in odlokom o finančnem okvirju sektorja država, ki določa maksimalen obseg financiranja za vse štiri blagajne.

Zaradi vsega naštetega bomo dopolnila, ki smo jih vložili tudi podprli. Z njimi sledimo predlogom, ki jih je pripravil izvajalec zakona, torej ZZZS. S temi dopolnili je zakon v praksi izvedljiv. Zato bomo v poslanski skupini LMŠ vsakršno glasovanje proti kateremukoli od naših amandmajev razumeli kot glasovanje proti ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pred nami je priložnost, da vsaj 16 let obljub spremenimo v dejanje in s tem naredimo ključni korak, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sploh zgodi. S tem bomo postavili tudi dobre temelje in olajšali pot uvedbi solidarnostne lestvice, ki za LMŠ ni bila nikoli pod vprašajem. Če tega ne naredimo, bomo spet na začetku, ko bo vsakršen poskus nadgradnje sistema tudi v prihodnje ustavljalo zgolj osnovno vprašanje, vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes imamo poslanci pred sabo v praksi izvedljiv zakon, kolikšna je še politična volja, pa bomo videli že zelo kmalu. Bomo tokrat zmogli narediti korak za dobro ljudi, ali bo neka večina z izgovori spet zaščitila neke druge interese

Foto: Matija Sušnik